Ko argumenti proti uporabi GSO, osnovani na škodljivem vplivu tako spremenjenih organizmov, padajo drug za drugim se janso pojavijo drugi argumenti, povezani ne toliko s samim GSO ampak z patentnimi pravicami. Argument, multinacionalke bodo mastno služile s našo hrano, je vedno dobrodošel. Pa še težko mu je oporekat, ker vsako podjetje ima pač za cilj, da mastno zasluži.

Moram priznati, da sam nikoli nisem razumel tega nasprotovanja patentni zaščiti, pa naj si bo na področju GSO ali pa na področju programske opreme. Saj te nihče ne sili uporabljati tega, kar je razvil nekdo drug. Uporabljaj to, kar si uporabljal do sedaj, ali pa kar si sam razvil. Če se pa izkaže, da se ti vseeno splača prostovoljno pristati na pogoje nosilca patenta, mu plačati in spoštovati njegove pogoje, potem si se tako pač odločil zaradi lastnih ekonomskih interesov. Popolnoma enakih, kot jih ima tudi nosilec patenta.

Vsekakor je pa zanimivo,  da se v medijih pojavlja predvsem Monsato. Nisem še zasledil, da se bi pojavil tudi Mednarodni Rižev Raziskovalni inštitut (International Rice Research Institute) iz Filipinov, neodvisna in neprofitna ustanova za raziskave in izobraževanje.

In glej ga zlomka. Ta nekapitalistična nemultinacionalka je avtorica Zlatega riža (Golden rice), nasad katerega so pred kratkim napadli vandali. Gre za gensko modificiran riž, ki vsebuje beta karotin, od tod njegova barva, ki pomaga odpraviti pomanjkanje vitamina A v prehrani revnih držav.

Patentna zaščita ima svoje probleme. Ampak tudi svoje prednosti. Klasičen primer je področje zdravil. Verjetno je sedaj že jasno, da se imamo ravno patentni zaščiti za zahvaliti za razvoj mnogih novih zdravil. Seveda bo ob tem marsikdo dodal, da se jim lahko zahvalimo tudi za kopico novih bolezni, dokaze pa bo seveda pozabil predložiti.

Ob tem pa je potrebno dodati, predvsem v povezavi z patentiranjem semen, da na področju zdravil obstaja tudi možnost, da OZN za posamezno zdravilo patentno zaščito odpravi. Če bi se torej pokazalo, da obstoječi ekonomski sistem na področju zdravil dela preveliko škodo človeštvu, da je pač neko zdravilo res potrebno v precej širšem obsegu, lahko OZN patentno zaščito odpravi.

Ne dvomim, da bo nekaj podobnega se zgodilo tudi na področju GSO semen.

Odpor proti GSO je popolnoma enak odporu proti uvedbi strojev, ko je industrija zamenjala obrtnike. Odporu do železnice, ko je zamenjevala konje. Odporu, da tudi ženske hodijo v šolo in volijo. In verjetno so se par tisočletij nazaj upirali tudi uvedbi loka in puščic. In ja, človek je v zgodovini naredil že kopico neumnosti. Ena bolj zanimivih je recimo tale radioaktivna ali pa recimo dejstvo, da smo še pred kratkim imeli strupen svinec v najbolj uporabljanem gorivu. Ja, lahko se izkaže da bo GSO podobno sranje. Lahko pa se izkaže da ne bo, da pa nam recimo GSM signal v resnici možgane cvre.

Ampak kot vedno je za boj proti multinacionalkam najboljše zdravilo konkurenca. Če bi bil patentni sistem enostavnejši, če bi bilo manj regulative, se bi lahko več podjetij ukvarjalo z tem. ne le v ZDA ampak tudi na Filipinih, Bangladešu pa tudi Sloveniji. Skratka namesto več regulacije je potrebujemo manj.

PS: A veste koliko zelenjavnega DNKja pojeste vsak dan? Se že kaj čudite, da še niste pozeleneli?