Kako je lahko dobra novica to, da bodo banke prisilno reševali tudi s sredstvi varčevalcev? Enostavno, končna rešitev je bistveno boljša, kot so bili začetni predlogi. Začetna ideja, da se obdavči vse, tudi depozite pod znesko, do katerega jamči država, je bila seveda navadna lopovščina. Seveda ima država možnost, da kraji reče obdavčitev, ampak še vedno je to kraja. Neskončna mera sprenevedanja je potrebna, da kar sam vzameš del nečesa, za kar sam garantiraš. Ciprčani so z zavrnitvijo tega slaboumnega predloga jasno pokazali, da vseeno premorejo več zdrave kmečke pameti kot je kazalo na začetku (**).

Končna rešitev ohranja depozite do zneska, za katerega garantira država, nedotaknjene. Tako je tudi prav. In takšen je bil baje tudi izhodiščni predlog iz EU (**). Tisti nad to mejo, pa bodo pač “nagrajeni” z neprostovoljnim prispevkom za sanacijo sistema. Še enkrat več se je izkazalo, da moramo pri finančnih naložbah vedno upoštevati obe plati. Donosnost in tveganje. Na to nas vstrajno opozarjajo takšni dogodki. Na borzi se ponavadi zadeve obrnejo navzdol, ko končno tudi najbolj konzervativni posvojijo prepričanje, da sedaj gre pa lahko le še navzgor. Enako na nepremičninskem trgu ali pri investicijah v zlato.

Seveda nikakor ne podpiram zasega dela depozitov, ampak vsak posameznik se mora sam zavedati tveganja, ki gre skupaj s inančno naložbo. In na Ciper depoziti niso odhajali, ker so depozitarji želeli dobiti čim manj. In pa roko na srce, takšna rešitev kot je bila na koncu, zelo verjento ne bo nikogar eksistenčno ogrozila. Seveda verjetno obstajajo primeri, da je nekdo ravnokar prodal hišo, pa pred nakupom nove, večje, denar malce odložil na banko. Ampak eksistenčno ogrožen pa tudi takšen ne bo.

Morda ob tem ni odveč spomniti na staro pravilo, da ni pametno imeti vseh jajc v isti košari (kakšna velikonočna simbilika). Če res razpolagate z tako velikimi zneski, potem nikakor ni odveč da se posvetujete z kakšnim dobrim finančnim svetovalcem. Poleg depozitov pri različnih bankah, in, če že sanjate o Cipru, tudi v različnih državah in valutah, imate na voljo tudi množico bolj ali manj varnih naložb kot so obveznice, zakladne menice ter seveda vzajemne sklade, ki vse to pa še marsikaj zraven, zapakirajo v raznorazne pakete z različnimi stopnjami tveganja in s tem povezanimi donosi.

Me je pa ob tem presenetilo, s kakšno lahkoto so javno objavili že začetni predlog. Ok, naredili so na dan, ko se bile banke zaprte, in še dodatno zaprte v ponedeljek. Kar se je potem zavleklo na kar cel teden, in še mal čez. Že začetni predlog je poslal jasno sporočilo, da denar na Cipru, ni več varen. In kapital je plašna žival. Ko zasliši najmanjši šum, se prestraši in pobegne. Končna rešitev je sicer za male varčevalce ugodnejša, ampak večji denar se bo pa vsaj naslednjih par let Cipra ogibal v širokem loku. Lokalno prebivalstvo z manjpimi sredstvi te možnosti nima, zato je tudi prav, da njihovi prihranki ostanejo nedotaknjeni.

Ciper bo tako izgubil kar velik delež svoje “industrije”. Ljudje bodo izgubili službe. Poslovni prostori se bodo spraznili. Manj bankirjev, bo manj šampanjca popilo in manj kaviarja pojedlo. Prav jim je, bi marsikdo privoščljivo dejal. In ob tem pozabil tudi na vse čistilke, vratarje, kuharje in natakarje, ki več ne bodo potrebni.

Seveda ne zagovarjam tega, da bi Cipru na vsak način morali omogočati obdržati dosežen standard. Ne. Ampak ob tem pa vseeno ne smemo pozabiti tudi na to, da je bil Ciper marsikomu trn v peti. In da se bodo depoziti, ki ne bodo več stanovali na Cipru, sedaj preselili tudi v bolj varne države. Recimo Nemčijo. Koliko lahko te operaciji rečemo finančni atentat v ekonomski vojni, bo pokazala zgodovina.

Slovenija definitivno ni v enakem položaju kot Ciper. Imamo bistveno manjše banke oz. bančni sektor. To je recimo sreča, čeravno je bolj kot rezultat neke premišljene strategije to posledica neambicioznosti predvsem pa političnega mešetarjenja. Vsekakor pa ne smemo spregledati tega, koliko človekoljubja in uvidevnosti premore tki. trojka, ko (manjša) država zaprosi za pomoč. Na Cipru so popolnoma mirno amputirali enega najpomembnejših gospodarskih stebrov. Kaj lahko amputirajo Sloveniji? A mislite da bodo mirno gledali družinsko srebrnino v vitrini in razumevajoče prikimavali slovenskemu nacionalnemu interesu ob tem pa iz denarnice vlekli denar, da poravnavajo naše izdatke? Ciprska zgodba nam jasno kaže, čigave interese pridejo zastopati, tudi, če jih povsem prijateljsko povabimo na pomoč.

Je pa Nemčija s tem jasno pokazala, da misli resno s stabilnostjo evra. In to bi nas navkljub vsemu moralo veseliti. Odpravlja pač eno neznanko. In nam pošilja jasno sporočilo, da se lahko s poštenim delom, pridnostjo in skromnostjo (+) izvlečemo iz težav, kamor smo zajadrali s tem, ko smo kot država več trošili kot ustvarili. Seveda obstaja tudi veliko prerokov, ki menijo, da je rešitve drugje – zunaj nas. Da bi že samo ponovna uvedba lastne valute odpravila kup težav, če pa uvedemo še nov družbeni sistem, se bosta pa sploh cedila med in mleko. Zgodovina jim žal ne pritrjuje. Odsev v ogledalu naše trenutne realnosti je pač Ciper in ne Indija Koromandija (*).

(*) – “Remember that the Mirror shows many things, and not all have yet come to pass. Some never come to be, unless those that behold the visions turn aside from their path to prevent them.” (Galadriel, LOTR)

(+) – Poštenost, pridnost, skromnost – saj so to naše skupne vrednote mar ne? Ali pa bi raje našteli katere druge?

(**) – Na začetku sem bil prepričan, da je osnovna ideja o zaplenitvi depozitov tudi pod 100K EUR prišla s strani EU. Vendar sem bil opozorjen, da to ni res. Članek na financah o tem kaže malce drugačno dinamiko predlogov. Tako mi je sicer še bolj všeč, ker kaže na pristotnost zdrave kmečke pameti tudi v vrhu EU.