Določene ideje, ki jih porajajo nova gibanja (s precej starimi obrazi) se mi zdijo zelo ok. Recimo ideja ljudskih skupščin. To, da se ljudje nekega okoliša redno dobivajo na skupščinah, izmenjujejo mnenja, pripravljajo ideje ipd… je lahko samo pozitivno. Jasno, takšni sklepi ne morejo imeti neposredne veljave, razen kolikor se tičejo le njih. Neka samooklicana skupina, pa čeprav si reče skupščina, to ni. V najboljšem primeru je to le skupina enakomislečih, ki predstavlja le sebe. Vendar to sploh ni problem. Še posebej ne na lokalnem nivoju. Seje občinskih svetov so namreč javne. Za začetek bi se predstavniki ljudskih skupščin lahko udeležili teh sej. Kot gledalci seveda, brez možnosti glasovanja in razprave. Vendar bi s tem dobili vpogled v dejansko delo lokalne politike.

Ne dvomim tudi, da je med občinskimi svetniki vedno tudi par takšnih, ki so naklonjeni ljudskim gibanjem. Poiskati le te, jih vključiti, bi bil prvi korak, k implementaciji idej ljudskih skupščin tudi v realni politiki. Dobra ideja, ki bi jo predlagal občinski svetnik, podprta z močjo ljudskih skupščin je nekaj, kar bo politika zelo težko prezrla. In prav je tako. Nobene potrebe ni, da se obstoječe strukture rušijo, z nekim (verjento praznim) upanjem, da po novih (lokalnih) volitvah, bo pa vse drugače.

Continue reading “Preobrazba v aktivno državljanstvo”