Ženske kvote
Ne bom tajil, da so se mi vedno zdele “ženske kvote” neumen predlog. In v škodo sposobnih žensk. Zakaj?
Recimo da imamo zakon, ki določa neko kvoto žensk na raznoraznih položajih. A si predstavljate kako se bi počutila recimo Tatjana Fink, če bi jo slišala dva, ki se pogovarjata “A ta je pa iz kvote?”. Ali kako bi se počutila Cvetka Selšek, ko bi ji kakšen moški nevoščljivež prilepil vzdevek “kvotnica”.
Ok, moški in ženske smo različni. In baje po sposobnostih naj bi bili v grobem v povprečju enako sposobni, s to razliko, da je moški graf bolj potlačen. Kar pomeni, da je med moškimi več genijev pa tudi več idiotov. Kar bi nekako govorilo v prid tezi, da je nekako naravno, da je na “vrhunskih” položajih več moških. Zdej, ali je za vrhunske položaje potrebno biti genij ali idiot, pa puščam v presojo vsakemu posebej.
Vendar ta potlačenost nikakor ne opravičuje tako velikega razkoraka.
In zadnje čase počasi menjam pogled na to temo. Razmišljam bolj v smislu, da bi tovrstna ureditev povzročila, da bi čez čas postalo popolnoma običajno, da so ženske na vseh položajih. Ja, seveda bi bilo v prehodnem obdobju kar nekaj “nepravičnih” izborov, kjer bi bil spol sprejemljivih kandidatov v naprej določen. Definitivno bi to tudi pomenilo, da bi na posamezne položaje zasedli tki. kvotniki, se pravi nesposobni, pa vendar izbrani zaradi kvot.
Vendar čez čas, 5-10 let, ko bi se na to navadili, bi se pa zadeve normalizirale. V svojem poslovnem življenju sem spoznal kar precej žensk v poslu. Večina jih je bila zelo ok. V bistvu bi rekel, da so povprečno bile boljše od moških. Vzrok verjento lahko poiščemo v tem, da se morajo ženske pač res dokazat, da kam prilezejo. Seveda pa nikakor ne moremo posploševati v smislu, da so VSE dobre.
Nisem še ćisto odločen. Bo kdo pomagal z komentarjem?
PS: Temo forsira evropska komisarka Viviane Reding o čemer lahko berete na Metini listi.
Hiperregulacija, drugega nič. Vsak zakon je sprejet z dobrim namenom, na koncu pa doživimo “death by a thousand cuts”.
ps. Pustimo ob strani dejstvo, da je noro, kako država proskuša privatnim firmam narekovati vodenje.
Mare – ja. veliko zakonov “z dobrim namenom” rezultira v priskledništvu.
Nisi še čisto odločen o … čem?
Da bi verjel, da je način zares dober ali da bi verjel, da s(m)o ženske dovolj sposobne?
Citiram iz izjave:
»I pledge to reach the target of the 30% female board members by 2015 and 40% by 2020 by actively recruiting qualified women to replace outgoing male board members.«
Morda se res zdi precej “na silo”, ampak velikokrat ne gre drugače premakniti tistih, ki so trenutno (v večini) zgoraj – moških. Pozitvna diskriminacija, kot je omenjeno ob tej forsaciji.
Sicer pa lep pozdrav z drugega konca Trzin,
B.
Hkm. A nisem bil dovolj jasen?
No, absolutno verjamem, da lahko ženske enakovredno opravljajo veliko večino funkcij. Seveda lahko nekatere opravljajo tudi uspešnejše od moških. In seveda obratno.
Jasen, seveda. Ženske, kvotnik, forsiranje. :)
Zanimivo, in nekaterim zabavno, je, da se danes, ko s(m)o ženske (vsaj približno) enakopravne, hiti govoriti in preučevati položaj moških in se na vse pretege boriti, da ne bi za hip zapostavili moških in jih diskriminirali.
Z lepimi pozdravi.
A veš da ne štekam, kaj želiš povedati.
Zakaj “ženske” kvote, če že, potem spolne kvote, 50-50. Polovica dohtarjev naj bo moških, pa polovica učiteljic in tako naprej.
Evropski komisarki bi pa bilo za predlagati, da se ne ustavi zgolj pri menedžmentu, isto kvoto naj predlaga tudi pri lastništvu in ustanavljanju podjetij.
Če je zgornja izjava mišljena ironično, naj se prosim odloči vsak sam, jaz se še nisem ;)
Na to temo obstaja zanimiv govor socialnega psihologa Roya F. Baumeistra s srečanja American Psychological Association, San Francisco, 2007:
Is There Anything Good About Men?
Moja izkušnja s predpostavljenimi je, da niso enako dobri/slabi na doilni položajih. Podobno kot v družini.
Mogoče imam občutek, da zdaj ženske v njihovem vodenju dodatno poganja strah iz moči, ki jo imajo. To moč so relativno težko dobile in zanjo so žrtvovale veliko več, kot so potem pripravljene priznati. Ampak to je bila njihova želja, njihova odločitev.
Kvote kot nek regulativ so vedno slaba stvar, ker je to prunanje, da stvari niso dovolj dostopne vsem, da morajo nekateri posamezniki/ce vložiti več za dosego tega cilja. In nibeden ne ve zakaj. Ko bomo to vedeli, ne bomo potrbobali ne ženskih ne moških ne otroških kvot, saj vsakršna prisilna regulacija slaba tako za tiste v kvotah, kot za one izven njih.