Ponovno na referendum

Ni 1. april, čeravno bi glede na uro novice (2:39) lahko pomislili, da nekdo ni bil najbolj trezen. Vendar, če je vest resnična, je vseeno kdaj je bila objavljena. Pa tudi, če ni resnična, bo kmalu postala :-)) To je pač moč medijev.

Da smo si na jasnem. Referendum je najvišja oblika demokracije. Na njem državljani odločamo in si sami izbiramo pot naprej. Čeprav je kdo včasih malce jezen, češ, zakaj pa plačujemo tiste kravatarje v parlamentu, da moramo potem še namesto njih odločati, pa še stane nas, ampak je že tako, da je demokracija draga. In s tem ni nič narobe. Vse ostale oblike so sicer cenejše na kratki rok, kaj pa to pomeni na dolgi rok, si pa mirno lahko ogledate na kupi primerov. Še vedno.

Referendum je praznik demokracije. In kot takšen vedno spoštovanja vreden.

Ni pa tega spoštovanja vedno vreden predlagatelj. V tem primeru definitivno ne. Pozitivna Slovenija s pomočjo dveh nepovezanih, in enega povezanega poslanca SDja, se je za referendum odločila, ko so strici iz ozadja (ali pač tete) poiskusili vendar ne uspeli, z vsemi ostalimi možnostmi. Ni šlo v Državnem Svetu, ni šlo preko podpisov in sindikatov.

Logično. Težko je oceniti, kako bo ljudstvo, v bistvu že kar naveličano referendumov, tokrat reagiralo. Zato je bilo popolnoma pragmatično, da je wanabe predsednik vlade, se ne želel preveč izpostaviti. Če bi mu šlo res le za nasprotovanje zakonoma, bi podpise za referendum vložili takoj po prvi potrditvi zakona v parlamentu. In ne bi čakali odločanja v državnem svetu, ponovnega odločanja v državnem zboru ter čakanja na sindikate.

Pa vendarle. Janša je že večkrat do sedaj jasno pokazal, kako močno orožje je referendum v rokah opozicije. Nazadnje je na ta način v bistvu strmoglavil vlado Boruta Pahorja, in nato, ni šlo ravno gladko, zasedel mesto predsednika vlade. Takšni uspehi delajo skomine. Zakaj ne bi še mi, razmišljajo pozitivci, in težko jim je pri tem oporekati.

Zakona o slabi banki in državnem holdingu, sta v bistvu ravno prava materija za referendum. Dovolj abstraktna, brez neposrednega vpliva na življenje slehernika, da se da napleteničiti dve popolnoma diametralni zgodbi, kaj da bosta zakona prinesla. Tako, da lahko že sedaj zapišemo, da gre za ponovitev lanskih referendumov, o ZA ali PROTI vladi. Le vlada je druga.

V bistvu je sedaj na potezi vlada. Morda ne bi škodilo referendumskega dneva izrabiti za še kakšen referendum. Recimo o spremembi pravil za referendume ali ukinistvi državnega sveta. In pa seveda zlato pravilo. Ja, seveda bi bil to taktičen manever. Ampak saj taktika ni rezervirana samo za opozicijo. Nenazadnje, bi bilo v takšni situaciji najbolje, da vlada enostavno celoten paket 5 reformnih zakonov kot paket pošlje na referendum, pa še zlato pravilo zraven. Čim prej, tem bolje. Na konstruktivno opozicijo pač v Sloveniji ni za računat.

Janša je moral vedeti, preden je zasedel premierski položaj, da se ne bo mogel izognil niti sindikalnim protestom, niti referendumom. To, kar se bo zgodilo do novega leta, je torej popolnoma pričakovan scenarij. Upam le, da je vlada nanj pripravljena. V bistvu je edino škoda, da se v tej situaciji nismo znašli pol leta prej.

Ne smemo pa vseeno pozabiti, da je referendum res najvišja oblika demokracije. Da pa zloraba le tega, lahko hitro pripelje do tega, da bo večina izglasovala odpravo le te. Demokracije namreč. Že tako so referendumi velikokrat povzročili klice “kaj nam je tega treba”. To pa bi bilo nevarno. Preden se pridružite tovrstnim klicem pomislite, ali greste raje vsako nedeljo na referendum ali k maši?

PS: Zanalašč nisem pred pisanjem tega zapisa šel prebrat mojih prejšnjih zapisov o referendumih, ko so bili usmerjeni proti kakšni drugi vladi. Vesel bom, če bo kdo to domačo nalogo naredil namesto mene, in mi postavil ogledalo.