Pozitivna matematika
Danes je gospa pozitivna poslanka Tamara Vonta zastavila vprašanje finančnemu ministru Šušteršiču, glede spremembe davčne stopnje za časopise iz nižje stopnje, ki znaša 8,5% na “normalno” stopnjo, ki znaša 20%. Ob tem je še omenila, da bo davčnega izplena itak ne bo, ker se bo višji davek pokril z nižjo prodajo. Minister pa ji je odvrnil, da je to stvar enostavnega izračuna.
No pa dajmo preračunat.
Recimo da izdelek (se pravi ugleden in kvaliteten časopis) stane 100 enot brez DDV, z DDV to pride 108,5 enot. Če se davek poveča na 20%, končna cena naraste na 120 enot. Podražitev iz vidika potrošnika, ob nespremembi s strani izdajatelja znaša 10,6%. (Formula: (120 – 108,5) / 108,5 = 0.106 = 10,6%)
Če izdajatelj ob nižjem DDVju proda 1000 kom, to pomeni 8500 enot davka. Koliko izvodov mora prodati, ob višji davčni stopnji, da bo minister Janez na istem? 20% od 100 je 20 enot davka na izvod. Torej: 8500 / 20 = 425. Izdajatelj mora prodati 425 izvodov, da bo država na istem glede davka, kot bi bila ob prodanih 1000 komadih in nižji davčni stopnji.
Skratka, da bi se uresničile napovedi poslanke, bi izdajatelj moral, zaradi 10,6% višje cene doživeti 57,5% padec prodaje. (Formula: (1000 – 425) / 1000 = 0,575 = 57,5 %).
Spremembi povpraševanje ob spremembi cene se v strokovnih krogih reče elastičnost povpraševanja. Ekonomska teorija. Cigareti imajo recimo zelo neelastično povpraševanje, ker gre pač za odvisnost, ravno tako tudi osnovne dobrine, ker jih pač nujno rabimo. Drugače je pa recimo pri dobrinah, ki jih ne potrebujemo. Recimo merkatorjeve frnikule imajo prav gotovo zelo elastično povpraševanje. Če ceno spremenijo na 0,1 EUR jim bo prodaja zihr upadla za blizu 100% (ampak tu bomo zapadli v deljenje z nič, pa bo kalkulator odpovedal).
[youtube F-zFmeXl5kY]
Le med kakšne dobrine naša draga poslanka uvršča naše ugledne in strokovne časopise, da jim ob cirka 10% podražitvi napoveduje 50% upad prodaje?
PS: Če ste iz tega zapisa razbrali, da sem za višje davke (pri časopisih) ali celo kakšen argument zakaj to podpiram, ste nekaj narobe prebrali. Ponovite vajo! Svoje razmišljanje okoli parcialnega dviga davkom, sem zapisal prejšnjič (link, link). Ta sestavek pa samo podaja matematične izračune, ki sta jih danes v parlamentu pretelovadila poslanka in minister.
PPS: V kateri razred OŠ spadajo te računi?
Čemu neki se sekirate zaradi izjav Janukovičevega kurjega tria (Kocina, Mojškra, Tamara Vonta)? S temi inteligentnostno subnormalnimi izjavami se res nima smisla ukvarjati. Pomislite na tiste Kocinine krogce, pa vam bo jasno, kaj mislim.
Zelo poučno, prav nazorna in razumljiva razlaga je tole. Samo še en majhen slovnični spodrsljaj popravite, pa bo :)
” 10% podražanju napoveduje 50% upad prodaje?”
ob 10% podražitvi… da bodo še slavisti zadovoljni
Lep pozdrav!
Hvala za pripombo Ostrovrharca, sem popravil. Slovenščina ni moja močna plat, zato pa pišem blog, da vadim pisno izražanje in sem vesel takšnih popravkov.
francelj – po moje žal ne odstopajo veliko od nastopov opozicije v prejšnjih mandatih. Je pa žalostno, da opozicija zelo hitro preklopi na opozicijski nivo. Verjamem, da marsikdo od njih zmore več in bolje.
No, da ne bo pomote, tudi med pozicijskimi poslanci je kar nekaj ….. Fran Miličinski je že vedel.
Opozicija se boji, da bo po novem davku dejansko prodanih samo še 425 izvodov, kar je isti izplen za ministra Janeza, a 57,5% izpad prihodka za založnika!
igi – pa se ti zdi to verjetno?
Kot rednega bralca časopisov, upam, da ne, vendar govorimo o matematiki in je bil komentar namenjen treznemu razmisleku naspram afektiranemu nabijanju. Prodaja upada in bo z davkom verjetno šla še nižje. Torej bo država na plusu, založnik pa v (še večjem) minusu. Ker priznavam novinarstvu pomembno vlogo kot šesti veji oblasti, nadzorniku delovanja sistema in oblikovalcu javnega mnenja, me potencialen upad prodaje skrbi. Razumem, da koruptivni politiki poglobljeno, raziskovalno in neodvisno novinarstvo ni v interesu. Če dam v račun neintelektualni profil povprečnega volivca koalicije, me poteza čudi še manj. Haters will hate …
Dvig cene na prostem trgu pomeni padec prodaje. Odvisno od elastičnosti povpraševanja je to lahko več kot procentualni dvig cene ali manj. Po moje 10% podražitev ne bo pomenila 10% padec prodaje, ampak manj.
Tudi to, da tisku že tako prodaja pada, je res. Newsweek recimo bo z novim letom prenehal izhajati v papirnati obliki.
Vendar ne smemo novinarstva zreducirati le na tisk, čeravno izgleda, da je ravno tisk tisti, ki še najbolj omogoča bolj poglobljeno novinarstvo. Tako TV kot recimo online novinarstvo so že zaradi narave medija precej bolj usmerjeni v aktualnost in površnost. Tako da upad tiska tudi sam ne vidim kot nekaj pozitivnega.
Po drugi strani pa moram priznati, da sem nad trenutnimi tiskanimi mediji zelo razočaran. Zato nobenega časopisa ali revije, z izjemo Življenja in Tehnike ne kupujem več.
Moje občutke okoli tega dviga DDVja pa sem že zapisal: http://imedi.si/blog/jeanmark/2012/10/10/dileme-okoli-parcialnega-dviga-ddv/