Drugorazredni predsedniški kandidat
“Danes sem tu zaradi prvorazredne teme, zato o drugorazrednih temah ne bom govoril,” je pred proslavo ob dnevu žena predsednik republike Danilo Türk odgovoril na vprašanje, ali se bo šel poklonit žrtvam v Barbara rovu.
Če se moram sam opredeliti ali sem za partizane ali domobrance se z vsem srcem izrečem za partizane. Kar pa ne pomeni, da so bili povojni poboji upravičeni. Seveda, narodni izdajalci si zaslužijo smrt. Vendar smo skozi razvoj civilizacije tudi ugotovili, da si vsak obdolženec zasluži pošteno sojenje. Zato menim, da noben civiliziran človek ne more sprejeti teze, da so bili povojni poboji sovražnikovih pomagačev IN njihovih družin edina ali najboljša možnost. Kdor to meni, ni civiliziran in je človek le po biološki strukturi, sicer je pa smet.
Ja, lepo bi bilo, če bi lahko te zgodbe prepustili zgodovinarjem, in se morda iz zgodovine celo kaj naučili. Da se nam ne bi potem po več desetletjih ponovile v obliki Srebrenice, Sudana ali Sirije. Vsekakor pa to ni drugorazredna tema. Ni. Zato, ker se zgodovina tako rada ponavlja.
Vrednota človekovega življenja, je ena osnovnih vrednot. In predsednik, sploh v našem sistemu kjer je predsednik predvsem simbolna funkcija, ima nalogo širjenja, negovanja in utrjevanja teh osnovnih vrednot. Predsednik, brez občutka za vrednote pač ne more biti predsednik. Je le pajac. Z dobro plačo. Lepo pisarno. Morda rezidenco, protokolom in ljubico. Ni pa Predsednik.
Sedaj pa še, zakaj sem se odločil pogreti to staro zgodbo. Vzrok je kar predsedniški kandidat Danilo Turk sam. V svojem predvolilnem nagovoru, ki mu ga je objavilo Delo (kakopak):
Čemu pa naj bodo predvsem posvečene naše misli ob letošnjem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov? Naša pot naprej zahteva izpolnjevanje treh ključnih političnih in etičnih pogojev:
Prvič, zagotoviti moramo resno obravnavanje preteklosti in spoštljiv odnos do žrtev vojn in minulega nasilja. Zgodovinopisje naj bo razbremenjeno ideoloških razlag in političnih kalkulacij. Pieteta do žrtev vojn in totalitarnega nasilja mora biti prav to, in nič drugega kot to – spomin na umrle in zavedanje o krhkosti človeškega življenja zaradi groze smrti. Upoštevajmo, da obstajajo številni boleči spomini in da ima vsakdo neodtujljivo pravico do svojih spominov.
Drugorazredna tema za predsednika Turka je sedaj prva točka predagane poti predsednišega kandidata Turka. Ja, razlika je, če je človek že predsednik, ali pa se trudi, za (ponovno) izvolitev. Pred volitvami se je pač potrebno potruditi, da ugajaš vsem ali vsaj čim širšemu krogu ljudi.
Sicer pa se je naš Danilo v tem prispevku lepo potrudil, da ni direktno napadel vladne razglasitve dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov, čeravno ne pozabi spomniti, da bi bil morda za to primernejši kakšen drug dan, recimo tisti, ko se je začelo slovensko trplenje pod fašizmom. Na ta način zvito sporoča, da pod totalitarne režime uvršča predvsem fašizem in nacizem, komunizem pa malce manj. Enako se naprej opredeli do povojnih pobojev vendar hitro doda par floskul o samoupravnem socializmu, ter nato o razvoju. Doda še primerjavo z totalitarizmi na vzhodu in s tem dokaže, da pa našega komunizma res ne gre šteti pod totalitarizem. Ruskega že, ruskega, našega pa res ne. Naš je bil do človeka prijazen. Še na brezplačno letovanje so marsikoga poslali. Nekatere na Debeli rtič druge pač na Goli otok.
Razvoj ni bil idealen, napredek pa nesporen. Aha. Saj tudi v Severni Koreji gradijo sedaj zabaviščne parke. Razvoj ni idealen, napredek pa nesporen. Kaj pa, če bi se primerjali z recimo Avstrijo in Nemčijo. V dveh desetletjih, so nas upeli toliko prehiteti, da so postali obljubljena dežela za zdomce.
Turk je s svojim prispevkom zasedel nekoč Pahorjev prostor. Trudi se prikazati, da je brez barve, vonja in okusa. Skratka sprejemljiv za vse. Lejte, tudi par pikrih o levih zmorem napisati. In hkrati dopisati dovolj floskul, da toliko omili, da je sprejemljivo tudi za levičarje. Sploh, ker med protikandidati ni nobenega bolj skrajno levega, ki bi ga ogrožal na tisti strani, tako da si Turk lahko privošči izlet malce bolj v desno.
Ne, takšnega predsednika si ne želim. Res ne. In realno pogledano sta Troha in Fani dejansko ustrezno dopolnila predsedniške kandidate. Izbire sicer ne bosta olajšala, bom pa z večjim veseljem vse skupaj prečrtal in dopisal “več sreče prihodnjič”. Čeravno moram še dodati, da sem za to, da Turk ne zmaga, pripravljen glasovati tudi za Pahorja.
p.s. Zadnji stavek (” Čeravno moram še dodati, da sem za to, da Turk ne zmaga, pripravljen glasovati tudi za Pahorja.”) je odveč :-)
Jah ni. Moram si pustit mal prostora, če bom res moral :-))))
Jeanmark
Tvojemu tekstu je mogoče slediti. In mestoma sprejeti tvojo kritičnost do dr. Türka. A s stavkom: “Čeravno moram še dodati, da sem za to, da Turk ne zmaga, pripravljen glasovati tudi za Pahorja”,
si se povsem diskreditiral. Da nam namesto, na trenutke brezbarvnega Türka ponujaš pajaca?! To je pa tumač! Türk je vsaj razgledan in izobražen gospod. Pahor je pa prostituka najbolj cenene vrste. Pripravljen je narediti čisto vse, za vsaj hipec pozornosti.
Ne hvala.
Ej Rado, ne ponujam Pahorja. Ampak izbirali bomo med kandidati, ne med ideali.
Hm … kot sem jaz razumel jeanmarka, je na koncu izjavil, da je gospod Türk še celo slabši od gospoda Pahorja, kot predsedniškega kandidata se razume.
Dr Türk je edina prava izbira. ***
Daleč najslabšega slovenskega premierja vseh časov, pajaca in Krjavlja Pahorja (po Miheljaku) ne moremo nagraditi s predsedniškim mestom,
Zver je povsem brezbarvn in omleden.
drugih pravih pa ni.
*** Tisti manj posrečen prispevek v Delu pač ne more biti tako obremenjujoč. Z njim se je pač poskušal približati desnici. Mar to ni lepo?
No, jaz se pač ne strinjam. Ko so pripravljeni, itak vsi kandidati lepo govorijo, ker govorijo kar so si pripravili. Da pokažejo svojo pravo nrav in vrednote, jih moraš dobiti nepripravljene.
Ej, nič narobe, če si za Turka. Jaz pa pač nisem. Upam, da ne živimo več v časih, ko je to narobe.
Seveda ni nič narobe, če nisi za dr. Türka. Narobe je, da si Pahorja. Tu je keč!
Vedno je najveznejsa moja rit(turk) vse bi naredil samo da bi bil se enkrat izvoljen za predsednika. Dobra placa, samo nakladanje,nic odgovornosti, tudi jaz bi lahko bila predsednica.
Dober tekst, z odvečnim zadnjim stavkom.
Za Turka, ki je šele leta 2012 odkril Facebook iskreno upam, da bo nekoč tudi ljudi. Sicer bo račun za FB svetovalca skoraj zagotovo večji od njegovega poleta v Sarajevo, a to bomo izvedeli šele po volitvah.
Pahor je … komediant (milo rečeno). Z njegovim neizplenom politične kariere gre lahko samo še za političnega komentatorja npr. v Mladino, zraven Miheljaka. Očitno se zaveda, da mu je to pravzaprav edina priložnost, da gre v pokoj z vsemi privilegiji. Dva meseca klovnovstva pač ni prav visoka cena za trajno lagodje, po katerem se mu kolca že od rane mladosti in skakljanja s titovko, rdečo rutko in nageljčkom okoli Kučana.
Zver pa deluje, kot da ga je nekdo porinil v vse skupaj, zdaj pa nikomur ni več mar zanj. Povsod ga novinarji lepijo zraven prej omenjenih dveh, a zdi se da bolj zaradi strahu pred Janševo vlado, kot zato, da bi imeli kaj resnega za povedati o tem, kar je rekel Zver. Če pa nič ni rekel. Poljubil je ženo, pobasal evro poslansko plačo in upal na najboljše.
Ostalih pa raje ne bom komentiral.
Med slabimi je Türk še najmanj slab. Žal. Poleg tega bo njegova izvolitev mogoče JJ pomagala ozdraviti božji kompleks.
Ali pa ga bo še dodatno radikalizirala. Ampak že to, da je JJ kao faktor pri izbiri predsednika, pove dovolj.
Med slabimi je Turk najslabsi :/
zmrda – hvala za to utemeljeno stališče. Definitivno bo pripomoglo k zavestni odločitvi mnogih volilcev.