V pomankanju drugih idej, predvsem se mi pa ni dalo nikamor z avtom, pa tudi prav daleč z biciklom ne, sem se v soboto odpravil do Sv. Primoža nad Kamnikom. Do Stahovice je asfalt, nat pa se začne kar strm vzpon, ki je prvih par 100 metrov na novo asfaltiran, nato pa po lepi gozdni poti gor. Zadnji del ne gre več za lepo gozdno pot, ampak samo še gozdno pot. Ta del vzpona, in pa celoten spust si lahko ogledate na videu.

[youtube 2lEczPCssIU]

Čisti zaključek je smotan. Dve štengici, pa še mehak pesek so nasuli, tako da mi je lepo zdrsnilo in sem moral sestopiti. Mislim, kot da že pred tem ni bilo dovolj zahtevno, so šli še pesek nasuvat.

Iz Sv. Primoža je res lep svojevrsten razgled vse tja do Ljubljane. Čisto drugačna perspektiva na bližnje doline, kot smo jih vajeni. Med obiskovalci sicer prednjačijo pohodniki.

Sam sem potem po spustu zavil še doma na koncu doline Kamniške Bistrice. Pot je ves čas asfaltirana, vzpon pa zelo prijazen, tako da je primeren tudi za manj pripravljene, bolj pripravljeni pa pač tiščijo do konca. Zadnji vzpon, že mimo planinske koče je pa itak zakon, da dobiš še potreben pekoči občutek v stegna, če ti to ni uspelo do takrat.

Na koncu seveda namočiš še noge v vodo, in ob tem prekolneš vse, ki sanjajo o nekem globalnem segrevanju in vročini zadnjih dni. 10 sekund, in nog več ne čutiš, ostane le bolečina.

360 panorama je na voljo tukaj (ne znam pše embedat), par fotk pa sledi spodaj :-))