Nebodigatrebni BDP
Pred leti so nas dežurni dušebrižniki vneto prepričevali, da BDP ni tisto pravo merilo razvoja. Da je na razvoj neke družbe potrebno gledati precej širše, kot le sešteti denarne vrednosti vsega, kar smo v minulem letu kot državljani ustvarili. Kjer je povpraševanje je tudi ponudba, in ne dvomim da ugledni, ekonomisti, so izumili par novih indeksov. Recimo HDI – Human Development Index.
S tem seveda ni nič narobe. Tudi sam se komot strinjam z tem, da goli BDP nikakor ni tisto merilo, ki bi pomenilo, da je neka država, za državljane, boljša od druge. Nenazadnje je to, ali je neka država boljša od druge precej individualna zadeva. Indeks, ki bi bil meni pisan na kožo, bi recimo nujno vseboval kilometre kolesarskih poti po hribih in dolinah. In recimo indeks kvalitete gostiln. Pa recimo povprečen IQ državljana. Ampak to so moje trenutne preference. Čisto možno je, da bi se mi moje preference v primeru kakšnega dogodka občutno spremenile, in bi dal precej več na indeks, ki bi vključeval kvaliteto zdravstvene oskrbe, zanesljivost zaposlitve ali celo število policajev.