Vladi bom naklonil 100 dni miru in ne bom komentiral njenega delovanja. Vsaj ne javno :-))) Pa to se ne sme razumeti kot mojo dobrohotnost. Nop. To gre razumeti kot moja velika pričakovanja do te vlade. Če bo v prihodnjih tednih vlada vlekla poteze, ki ne bodo zelo, ampak resnično mislim zelo, razburkale javnosti, potem so že naredili prvo napako.

Vlada se namreč mora zavedati, da kar bodo lahko naredili, bodo lahko naredili prvo leto. In 3 mesece je 1/4 časa. V tem času morajo bodisi ljudstvo navdušiti, da bo potem z entuziazmom zrlo naprej in korakalo v boljši jutri (ne vem zakaj se mi potem tukaj v misli umesti Tomorrow belongs to me, hvala P. ;-)), bodisi, kar je bolj verjetno, ljudstvo poriniti v tolikšno obupanje, da sledi le še apatija in potem gre lahko samo še navzgor.

SDS je na volitve prišla kot najbolje pripravljena stranka. Pa tukaj nimam v mislih njihove knjižice, s katero so vestno mahali pred volitvami, ampak bolj na javno izrečene obljube o v naprej pripravljenih zakonih. To, bi sicer morala imati pripravljena vsaka stranka pred volitvami. Ker to, da potem, ko si izvoljen, si najprej vzameš počitnice, potem pa po letu ali dveh začenaš malce migati (nekako tako je delovala Pahorjeva vlada) je luksuz urejenih držav. Naj sedaj vložijo, vse te pripravljene zakone. Ali pa je šlo za naslednji slepilni manever.

Človek pogosto precenjuje, kaj si sposoben izvesti v 1 mesecu, in podcenjuje, kaj lahko doseže v 1 letu. Ne, v enem mesecu ne moreš sprejeti pokojninske reforme. Lahko pa v 100 dneh, zaključiš javno razpravo o le te. V 1o0 dneh težko uvedeš kapico na socialne prispevke, lahko pa v 100 dneh pripraviš vso potrebno zakonodajo za to, ki jo nato v naslednjih 100 dneh sprejmeš, ter s tem pustiš pravnim subjektom da prilagodijo svoje informacijske rešitve za spremembo, da potem samo uvajanje z naslednjim novim letom poteka gladko.

Seveda bodo v 100 dneh na vrsti tudi kadrovske menjave. Prve smo že videli. In tuljenje in cviljenje povezano z tem. Tudi temu smo že bili priča. Vsaka menjava je (lahko) katastrofa za človeka. Tudi odpuščanje v gospodarstvu je. Ampak tipično pri tovrstnih menjavah človek službe sploh ne izgubi, le položaj. Potem pa na nekem drugem delovnem mestu užaljeno vegetira do nastopa nove oblasti. Res huda tragedija. Dejansko. Ker človek najbolj trpi takrat, ko nima kaj delat. No, razen, če se je tega že navadil.

Za spremembe je potrebno spreminjati stvari. Vključujoč z kadri. Postopki. Pristopi. Organizacijo. Vodenjem.

Da so korenite, bolje rečeno drastične spremembe potrebno, je vsaj meni jasno tudi iz tega, kako nam raznorazni javnomnenski dušebrižniki hite razlagati, da varčevanje pa ni tista prava pot. Pišuka poldi! Še nekatere živali so dojele, da lahko v stiski poješ le tisto, kar si prihranil. In da tudi takrat, ko te je že sama kost in koža (khm, tu seveda ne mislim sebe) je še vedno polje pojesti le pol lešnika (če si ravno veverica), in drugo polovico jutri, kot pa danes celega.

Ja. Grški scenarij kaže na to, da se tu pa tam najde kdo, ki uspe nasmoditi vse te velike banke, da mu dajo denar in na koncu se dolgovi odpišejo. Ampak prav enostavno pa to ne gre. In v Sloveniji, že kar prislovično do tujine ustrežljivi državi, bomo prej travo jedli, kot pa da se bo naš predsednik vlade, pa tukaj so levičarji še bolj ustrežljivi do tujine kot desničarji, ponižal in prosil za odpis dolgov.

Ne, z zadolževajem izgubljamo suverenost. Ne na hitro. Ne očitno. Ampak jo izgubljamo. In ko bodo prišli tuji upravitelji, ali mislite da ne bodo postavili pod vprašaj nočnega osvetljevanja cerkev, s katerimi baje krepimo našo narodno zavest? Da se ne bodo vtaknili v morje agencij, ki so baje v nacionalnem interesu.

Uravnotežen proračun v teh časih, pomeni velik presežek v boljših časih. Kar je osnova za uresničitev vsakršne vizije. Pa naj bo ta bolj kulturna ali bolj industrijska. Sploh ni važno. Brez presežka pa še posebej ne. Ker enostavno nimaš s čim delat. Niti česa jest.