Pogajanja ali nepogajanja
Predsednik Turk, si je v včerajšnjem razgovoru na RTV SLO (kot zanimivost naj dodamo, da v petkovem vikend magazinu pogovora s predsednikom še ni bilo v sporedu), privoščil oceno, da se Virant oziroma pogajalska skupina Državljanske liste, ni pogajala korektno. Češ, če se pogajaš, moraš na koncu potrditi, ali pa se sploh ne pogajaš. Podobno ocenjujejo tudi drugi medijski politični komentatorji, recimo v Delu.
A res? Če začneš pogajanja, ali s tem res že napoveš izid pogajanj, ki mora biti nujno pozitiven? To lahko trdi le človek, ki se mu pač nikoli v življenju še ni bilo potrebno resno pogajati. Diplomatska pogajanja, ki so bolj za okras kot kaj drugega tukaj ne štejajo. V poslovnem svetu pa je popolnoma normalno, da se pogajaš, in se na koncu nespogajaš. In da se pogajaš z dvema hkrati. In celo to, da kot rezultat pogajanj izhaja ocena, da z tem partnerjem pač nima smisla nadaljevati, pa čeprav bo podpisal vse, kar boš izpogajal. Ker tisti, ki pristane na vse, zelo verjetno dogovora ne spoštuje in ga niti ne bo spoštoval.
Že že, ampak politika ni posel. V politiki, sploh v teh časih, gre za interese nacije, interese države, skupne interese. Ne moremo kalkulirati kot v poslovnem svetu. Kako smešno je to prebrati, če je baje največja kvaliteta kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade to, da prihaja iz gospodarstva, z bogatimi poslovnimi izkušnjami.
Gregor Virant je v svojem pogledu na minula pogajanja in navedbi razlogov za končno odločitev stranke glede vstopa v Jankovičevo koalicijo bil zelo jasen. Jankovič je bil pripravljen ponuditi vse na papirju. Takšen občutek je lahko dobil tudi vsak zunanji opazovalec. Spomnimo se le burke ob sestavljanju parlamenta in voljenju predsednika. Jankovič ni bil pripravljen popustiti niti za las. 2x je poslal na bojišče svojo predstavnico, 2x je bila odbita. Iz poraza v poraz do končne zmageporaza. Po tej lekciji, pa je kar naenkrat bilo sprejemljivo vse. Jani Soršak za ministra, Janez Šušteršič za šefa financ.
Novinec v politiki, Državljanska lista, tovrstne politične realnosti pač še ne pozna. Ne ve, da so pogajanja folklora za ljudstvo, saj se vse zmeni v ozadju. Ne ve, da demokracija pomeni odločanje Enega. In ne ve, da so v boju za politične zmage dovoljena vsa sredstva. Tudi (pod)kupovanje poslancev. Zato ne bo presenečenje, če bo Jankovič danes dobil potrditev.
Razmere so jasne. Stranke, ki so javno podprle Jankoviča imajo 44 glasov. Stranke, ki so javno zavrnile Jankoviču podporo imajo 44 glasov. Manjšinca sta napovedala, da ne bosta jeziček na tehtnici.
Danes bomo torej izvedeli, ali imamo v parlamentu resne ljudi, ki stojijo za svojimi besedami, in to potrjujejo z dejanji, ali pa so med njimi tudi drugačni. Morda tudi kakšen, ki si je pozabil odstraniti listek z ceno.
Ne bi se čudil, če se je včeraj nekaj iskrih rjavcev in vrancev neprostovoljno poslovilo z obličja matere Zemlje in čigar glave so končale danes zjutraj v posteljah tistih, ki so bili determinirani za prejetje ponudbe, ki jo ne bodo mogli zavrniti.
Tako deluje politična klika, ki se tudi v letu 2012 trudi ostati na oblasti, brez da bi zanjo razen ozkih osebnih interesov imela kakršnekoli druge motive. Since 1941.
Leo alias Tomaž – vidiš, proti takšnim mnenjem pa nimam nič. Vsebuje namreč elemente humorja.
Bo pa zanimiv tvoj komentar na to, če recimo Jankovič danes ostane pri 44 glasovih.
Če bo rezultat 46+ pa bo komentar jasen. “Saj sem vam rekel”.
V vsakem primeru pa je tako enostavno otresati ga naokoli. Ker pač ti ni treba stati za svojimi besedami.
še malo in bomo izvedeli kako se bodo izbranci ljudstva šli politično matematiko :-)
lepo napisano, palec gor.
Jeanmark, tvoje parapsihologiranje o mojem bodočem komentarju temelji na napačni predpostavki, da veš, kdo sem. Prej ko boš nehal s tem, manj sramote si boš nakopal.
Kaj sedaj Leo alias Tomaž, ali je vrance v postelje nastavila druga stran, ali pa le te morda niso delovali, kar si težko predstavljam.
Jeanmark, druga stran ne uporablja metod naših levih fašistov, tako da lahko to z veliko verjetnostjo izključimo. Jaz sem sicer pričakoval, da bo proti glasoval Pahor in še kdo iz DeSUS, tako da me je malce presenetila izjava onega SD-jevca, da mu je Pahor pokazal glasovnico. Levičarjem sicer ni za verjeti pol vulve mrzle vode, kar izrečejo, tako da še vedno dopuščam to možnost.
Sem pa nad rezultatom zelo zadovoljen. Žal mi je le, da nisem videl v živo ksihta Zokijevega botra v trenutku razglasitve, hehe. Taki trenutki so priceless.
Tako da, ja, se kar strinjam s tvojim komentarjem, da vranci niso delovali oz. da je teh iskrivih živali, primernih za zakol za tozadevne potrebe, naši kominterni morda že zmanjkalo, uvoz pa tudi ni tako preprost.
Manever z antipucko deodorantom je bil genialen, kdorkoli se ga je že spomnil. Klap klap!
Predvsem bo ostal v spominu neverjeten medijski pritisk (najbolj na DLGV, pa tudi na SLS) na RTVSLO, POP TV, Delu, Dnevniku,Večeru z morda edino izjemo Žurnala24 (in seveda Financ) na to, da Jankoviću z njegovimi 28 od 90 poslancev pač pripada vlada in da, kdorkoli se mu ne podredi, je “izdajalec države, neodgovoren in hoče nasilno spremeniti izkazano voljo ljudi”.
Sandi, se strinjam. Iz tega se tudi vidi, kdo je v resnici lastnik teh medijev.
Vidi se, da tudi še ni konec pritiskov. Predvsem Delo.si je popolnoma obsedeno z Virantom in ga ima že par dni nonstop na naslovki levo zgoraj, vključno z neko anketo, ki bojda kaže, da je Virant največ izgubil in da ljudstvo hoče Jankovića. Očitno je za strice zdaj vse ali nič (ali pa do or die?).
Mislim, da v Delu take pristranskosti ni bilo videti vse od nagravžnih apologetskih pisarij takratnega odgovornega urednika Darijana Koširja v korist Šrota, pred par leti.