Dve predvolilni novici sta prišli na dan ta teden. Nepresenetljivo se je Jankovič odločil reševati (po nekaterih mnenjih pa rušiti) levico, in precej presenetljivo se je Gregor Virant odločil zavzeti desno sredino.

Najprej je Jankovič uprizoril predstavo, z organiziranjem snubljenjem, da naj se vendarle odloči za kandidaturo. Četica “uglednih” se mu ni izneverila in so ne le pisno, temveč tudi osebno ga pozvali, da naj vendarle pomaga potegniti Slovenijo iz težav, kamor jih je, bodimo realni, ravno tovrstna politika kot jo podpirajo, pripeljala.

Poteza Gregorja Viranta pa ni bila pričakovana. Izgleda da še najmanj s strani Janše in SDSa, ki ne špara besed, ko je potrebno komentirati to potezo. Razveseljujoče je, da je Virant napovedal zvestobo klasičnemu liberalizmu. Liberalizmu, ki ga v Sloveniji še nismo videli. To je takoj izkoristila Katarina Kresal in pozvala Viranta, da naj pomaga pri sprejemu družinskega zakonika.

Gregor Virant skupaj z Markom Pavliho, Janezem Šuštaršičem in Radom Pezdirjem, ki skupaj prav gotovo zagotavljajo (ekonomsko) liberalno usmeritev, bodo na volitve stopili preko zbiranja 1000 podpisov v vsaki izmed 8 volilnih enot. Gre za pogumno in nikakor ne lahko odločitev, vendar je po drugi strani tudi res, da če ne uspejo zbrati 8000 podpisov, potem tudi nima smisla na volitve.

Janša je oba nova kandidata pospremil z par pikrimi izjavami. Logično. Če je bil še pred tednom nesporni zmagovalec in kandidat za 50+ je sedaj stanje precej drugačno. Jankovič bo definitivno aktiviral veliko od Pahorja razočaranih levičarjev, ki bi sicer ostali doma. Virant pa bo aktiviral predvsem mlajše in delavne. Tiste, ki smo predvsem na strani plačevanja davkov in ne sisanja države.