Entries Tagged as ''

Đole – countdown – t-18

Nazadnje, ko sem izvajal Đole countdown se je končalo v Indiji, kamor sem moral službeno, koncerta pa sta se udeležila zastopnika :-((((

Upam, da bo tokrat več sreče.

Tokrat začnimo z pesmijo, ki jo Đoletu mnogi zamerijo. Verjetno še najbolj tisti, ki so jo nekoč najbolj radostno prepevali. In pa tisti, ki se zavedajo, da na njih nihče ne more računati, oni pa z veseljem računajo, po navadi na račun drugih.


U ime svih nas iz pedeset i neke
za zakletvu Titu ja spev’o sam stih.
Ne spominjem prošlost ni bitke daleke,
jer rođen sam tek posle njih.

Al’ život pred nama još bitaka skriva
i preti nam, preti, k’o duboki vir.
Ja znam da nas čeka još sto ofanziva,
jer moramo čuvati mir.

Računajte na nas.

Sumnjaju neki da nosi nas pogrešan tok,
jer slušamo ploče i sviramo rok.
Al’ negde u nama je bitaka plam,
i kažem vam, šta dobro znam:
računajte na nas.

U ime svih nas iz pedeset i neke
za zakletvu Titu sam spevala stih.
Ne spominjem prošlost ni bitke daleke,
jer rođena sam posle njih.

U nama je sudbina budućih dana
i neki se možda i plaše za nju.
Kroz vene nam protiče krv partizana,
i mi znamo zašto smo tu.

Računajte na nas.

Sumnjaju neki …

 

PS: Koncert je v Križankah, 9.6. dan pred tem pa na istem mestu projekcija njegovega filma “Kao rani mraz”.

 

Skrivnost pokojninskih računov

Prejšnji teden smo iz krogov zagovornikov pokojninske reforme dobili novo informacijo. Vpogleda v stanje na pokojninskem računu posameznika ne bo. Po mnenju poslank SD Majde Potrate in Andreje Černjak Meglič individualni račun ne vsebuje “sistema solidarnosti“.

Zavrtimo čas malce nazaj in se spomnimo, kdaj in zakaj je prišla na dan ideja, da bi posameznik lahko vpogledal v stanje na svojem pokojninskem računu. Ideja se je porodila, ko so delavci iz Rogaške steklarne ob propadu le te ugotovili, da za njih več let niso bili plačani pokojninski prispevki, in jim tako delovna doba ni tekla, s tem pa tudi niso upravičeni do pričakovane upokojitve. Ob tem moram poudariti, da je to neplačevanje bilo v dogovoru z davčno upravo.

[Read more →]

Paberkovanje o pokojninski reformi

Ena od udarnih Semoličevih (in na splošno sindikalnih) misli glede pokojninske reforme je, da nima smisla stare siliti da delajo še naprej, če so mladi brez služb. Misel gre lepo v uho in se sliši logična, v bistvu precej bolj logična, kot večino kar povedo zagovorniki pokojninske reforme. Pa vendarle ta misel ni zraka potrebnega, da jo izrečemo.

Če namreč vzamemo par, mladega brezposelnega in starega delavca skupaj ustvarita pač toliko kot ustvari zaposleni, porabita pa pač mladi kakšno socialno podporo, delavec pa plačo. Če sedaj delavca upokojimo, in mladeniča zaposlimo, sutvarita še vedno enako, porabita pa plačo in pokojnino. In mislim, da ne bom preveč falil, če zaključim, da ker je socialna podpora nižja od pokojnine, sta skupaj ob nespremenjenem ustvarjanju porabila več. Ja, če bi bila država vreča brez dna (kar je sicer pogosta predpostavka naših sindikalnih voditeljev), se okoli tega sploh ne bi rabili sekirati, tako pa mora nekdo razliko pokriti. Le kdo?

[Read more →]

Trzin – Litija – Bogenšperk – Črnomelj (112 km, bicikl)

Do Črnomlja se najenostavneje pride preko Krke in Žužemberka (100km, 1276 m vzpona), pote preko Ribnice in Kočevja (111km, 2260m vzpona) je malce daljša in najvišja točka je višja lahko se gre pa tudi vmes med obema, preko Kočevskega roga (114km, 2386m vzpona).Vse to sem že prevozil. Zato sem danes izbral drgačno pot, in sicer sem šel na Litijo, Bogenšperk, nato pa čez dolensko avtocesto in do Žužemberka ter naprej po dolini Krke, vzpon na Brezovico in spust v Črnomelj (112km, 2466m vzpona).

Pot je ves čas asfaltirana, kakšnih pretirano strmih vzponov ni, poteka tudi preko zelo idiličnih krajev, s psi ni bilo problemom. Me je pa od Dvora dalje, celoten vzpon na Brezovico (588m n.m.) pral dež. No, strašil me je že pred Žužemberkom, samo tam, ko sem se ustavil da se oblečem, je vmes že nehal. Ampak na kolesu je že tako, da si lahko moker tudi od spodaj. Če seveda nimaš blatnikov tako kot jaz.

[Read more →]

Subvencioniranje Bosha in Siemensa

Med prazniki je v javnost prišla novica, s katero je verjetno vlada želela pokazati, kako se trudi v boju s vseobsegajočo gospodarsko krizo, kako se kot lev bori za vsako delovno mesto (delo.si).

Povzetek novice: za 51 novih delavnih mest bo vlada zagotovila 7.890.000 EUR podjetju BSH Hišni aparati Nazarje.

Suhoparne številke je nujno potrebno postaviti v neko perspektivo.

[Read more →]

Golf elita na naš račun

Pred dvema letoma, sem s kolesom zašel mimo takrat novega golf igrišča, v bližini ljubljane. Takrat se mi je tudi zapisalo nekaj misli ob tem, da je bil projekt sofinanciran iz javnih sredstev EU s tem pa posredno pa tudi neposredno tudi iz Slovenskega proračuna.

No, pred dnevi sem znova zašel tam mimo. In v oči mi je padlo, da sedaj več ni nikjer table, da je vse skupaj sofinancirala EU in proračun. Sedaj so le še velike table Diners Cluba, ter par manjših tabel raznih sponzorjev. In pa seveda parkirišče popolnjeno z voznim parkom primernim golf igralcem.

No pa seveda velik pano, kjer ponujajo očitno še ne prodane hiše, s poudarjanjem, da boste v dobri družbi.

Moj pogled pa se ni spremenil niti za las. Še vedno sem prepričan, da gre tukaj za subvencioniranje bogatih. In to se mi ne zdi prav! Zanimivo bi bilo sedaj, po finančni krizi, ki je prerasla v gospodarsko, povprašati slovensko socialdemokratsko elito, kako sedaj gleda na takšne projekte. Verjento enako.

Legoland – minimundus iz Lego kock

Pisal sem o Legoland adrenalinskem delu, imajo pa tudi veliko za videti tudi za bolj umirjene obiskovalce. In sicer ogromno skulptur napravljenih iz lego kock, kar daje vsemu skupaj še poseben čar. Sploh, če se odpravimo loviti najmanjše podrobnosti, kot sta recimo tuširajoča se športnika v kopalnici Alianz arene, pohodnike in nezemljane.

Nostalgična tura

V teh dneh, ko je nostalgija po, na srečo minulih, časih skorajda uzakonjena, sem se nostalgično odpravil na kolesarsko turo. Toško čelo, sv. Katarina, sv. Jakob, pa potem proti Medvodam.

Pred davnimi leti sem namreč živel na Brilejevi v Ljubljani, in s kolegom sva imela Toško + Katarino za standardno turo. Po pravici povedano se prav veliko več ne spomnim, v romantičnem delu spomina pa so ostali precej krajši in položni klanci, kot sem jih srečal danes :-))

Ni pa recesija prizanesla tudi temu delu Slovenije. Čeprav se ne spomnim prav dobro, ampak definitivno je od tistih dni zraslo gor kar precej novih hiš oziroma bolje rečeno rezidenc.

[Read more →]

Slavnik – 1028

Slavnik je hrib na Primorskem, kamor smo danes peljali punce, da se malo prezračijo. In res, za ta namen je bil kar primeren veter. Vzpon sam ni nič posebnega, večinoma poteka po gozdu, po precej razritih poteh, ki niso najbolj prijetne za noge, dobri gležnarji pa kar pomagajo. Na vrhu je pa precej prostorno in položno. Sicer je bilo gor kar veliko kolesarjev, tako da so mi naredili malce skomin, ampak resnici na ljubo, ne vem, če se ima smisel eno uro peljati zavtomobilom, da potem gor kolesariš. Grem raje kam še višje :-))

So pa primorci zelo levičarsko zavedni. Pod Slavnikom je mlaj z kar dvema zastavama komunistične partije, potem smo pa še v Dolini (v Italiji) naleteli na nek dogodek, kjer so ob mlaju peli slovenske pesmi, povsod naokoli pa rdeče zastave.

[Read more →]