Referendumske tegobe
No pa ga imamo. Drugi referendum leto. O delu na črnem, čeprav je v osnovi bila ideja pomagati gradbenikom na osnovi predloga OZS. Ampak Slovenija pač še ni dovolj zrela, da bi si upala pogledati resnici v oči, in reči bobu bob, ter javno priznati, da gre za čisti interesni zakon neke skupine.
In prihaja še tretji. O pokojninski reformi. No, če vključimo v ta paket referendumov še lanskega decembrskega o RTV SLO, potem bo pač pokojninski četrti.
Ob tem se jasno pojavijo ideje, da bi referendume ukinili. Ne! Ni problem v referendumih, problem je v tistih, ki to povzročajo. In prej kot bomo to volivci razumeli, in se nato na volitvah ustrezno odločili, pa čeprav to pomeni da prečrtaš vse in dopišeš še kakšno sočno zraven, bolje bo za nas.
Seveda pride na to jasen odgovor. Ja koga boš pa volil? In ja, na to nimam pametnega odgovora, ker sem na preteklih volitvah sam pogosto oddal prazen list. Sama predvolilna kampanja pa itak vse skupaj obrne iz principa “kdo je najboljši” v “kdo manj smrdi”. Pa naj si gre za bližnje patrije ali precej bolj oddaljene probleme Kočevskega roga ali sv. Urha. O konkretnih načrtih in idejah za prihodnost pa ne duha ne sluha.
Se pa da oba problema elegantno rešiti, z manjšo spremembo zakonodaje. V zakonodajo naj se doda določbe z naslednjo vsebino:
1. Posamezna kandidatna lista na državnozborskih volitvah lahko predloži tudi besedila predlaganih zakonov, ki jih kandidatna lista vlaga v poseben volilni zakonodajni postopek.
2. Volilni zakonodajni postopek je postopek, po katerem se sprejema zakone, ki so bili vloženi v okviru predvolilne kampanje, in se v parlamentu potrjujejo v enostopenjskem postopku.
3. Zakon sprejet po volilnem zakonodajnem postopku, se ne more izpodbijati na naknadnem zakonodajnem referendumu.
Na ta način se ubije več muh na en mah. Zmagovalec volitev, bo lahko tako sprejete zakone uveljavil takoj, brez da bi se moral bati naknadnega referenduma. To je tudi pošteno, saj je predlagatelj svoj zakon že predal v presojo volilcem in sicer pred volitvami. Vlada, katerakoli že bo, s tem pridobi tako na času potrebnem za implementacijo, kot tudi samo energijo, ker ni potrebnih usklajevanj zaradi groženj z referendumom.
Še pomembnejša pa bi bila sprememba fokusa pred volitvami. Dejansko se bi lahko namesto o partizanih, domobrancih, teritorialcih, paravomu in kar je še podobnih zdrah, pogovarjali o konkretnih zakonskih rešitvah. Oziroma o tem, zakaj ena opcija predlaga spremembo pokojninskega zakona, druga pa ni spravila skupaj niti pravilnika o obešanju slovenske zastave. Tudi razne obljube o 1000 EUR plače, bi hitro dobile podvprašanje, zakaj pa tega niste zapisali v predlog zakona.
Seveda obstaja tudi možnost, da teh učinkov ne bi bilo. No, potem bi nam bilo pa vsem še pred volitvami jasno, kaj lahko pričakujemo. In seveda obstaja tudi bojazen, da bi na ta način predlagani in sprejeti zakoni, bili strokovno zanič in neizvedljivi, kar pa resnici na ljubo velja že sedaj za marsikateri zakon. Ampak poudarjam. Vložitev takšnega zakona še ne pomeni, da bo nato sprejet. Še vedno, ga mora sprejeti nov parlament z večino. Bi pa na ta način volilci precej bolj jasno povedali svoje konkretno mnenje.
Ja vem, gledam idealistično. Ampak še vedno se mi zdi ta ideja boljša, kot hrepenenje po razgledanem absolutistu, ki nas bo, poredne otroke, našeškal po riti, okregal nato pa nam blagohotno odpustil, grde tajkune bo spravil na goli otok, hudobne kapitaliste pognal delat za tekoči trak, revnim in ubožanim pa podelil vsakemu svojo bajtico.
Referendum je pred vsem odraz neuspešnosti vlade.
Če bi vlada obljubila vsakemu državljanu 1.000€ in to ustrezno uzakonila, verejtno nihče v državi ne bi skliceval referenduma.
Popolnoma drugače pa je, če vlada z zakonom ukinja nekatere uveljavljene pravice, ali pa neka običajna ravnanja prepove in zanje predpiše še zelo visoke kazni. To želi uvesti še v času krize, ko večina prebivalstva drvi v revščino.
Uveljavitev takšnih pravil stori sama, berz predhodnega soglasja z različnimi družbenimi aktereji.
Referendum, kot skrajna oblika discipliniranja vlade je potem neizbežen.
Kdo je potem povzročitelj referenduma? Tisti, kateremu preti drastično poslabšanje že teko salbega stanja, ali vlada, ki bo takšno satnje uvedla, ker pač ne zna napolniti proračun z boljšim delom?
Sedaj koalicijski funkcionarji sipljejo žveplo po sklicateljih referenduma. Sami so odgovorni za stanje in zamisliti se morajo, kaj počnejo.
Hitro lahko ugotovijo, da med ljudstvom ne uživajo več zaupanja. Preostaneta ji dve možnosti. Prva, da prisluhnejo ljudstvu in prično sprejemati ukrepe, ki bodo ljdstvo prepričali, da so koristni in da državo vodijo iz krize, ali pa da nemudoma odstopijo in omogočijo predsčasne volitve. Vse ostalo je le politična demagogija, ki se bo končala s popolnim polomom države.
Tole bi bila dobra rešitev :) Ideja mi je tudi všeč ker je sveža in je do sedaj še nisem zasledil. Pomembno je, da bi se v tem primeru premaknil fokus volilne kampanije iz kaj je kdo naredil slabega v to kaj bo kdo naredil dobrega.
APM – vse je res, kar pišeš, res pa je tudi, da bo potrebno zategniti pas. In to bo opozicija vedno izrabila za nasprotovanje.
@Rok – je sveža je. Seveda ima en kup stran poti. Recimo neka obskurna stranka lahko predlaga zakon “O liku in delu Boruta Pahorja”. Seveda bo ta stranka popušila. Ampak to ne pomeni, da tega zakona potem ne more posvojiti recimo SD in ga sprejeti, če ima dovolj glasov.
Ampak ja, bistvo je v premiku fokusa pred volitvami.
Pas bo res potrebno zategovati, vendar je potrebno vedeti, da že sedaj živi polovica Slovencev na robu revščine, ali pa so reveži. Takšnim pasu ne moremo zategovati, ker to pomeni, da bi jih morali postaviti pred zid in streljati. Komunistom to ni tuje, saj je Veliki Stalin to počel v Ukrajini.
Tudi srednji sloj počasi izginja in če ta zategna pas, postanejo tudi ti reveži.
Rešitev je pred vsem v tem, da se v Sloveniji izvedejo temeljite reforme, ki bodo pregnale korupcijo in kriminal, ki bodo onemogočili klientelizem.
Slovenija se mora odpreti v razviti svet. Pred vsem zaostajamo v znanju, saj naš zavoženi šolski sistem ne izobražuje strokovnjakov, ki bi znali misliti s svojo glavo, temveč vzgaja male drobne nebogljene birokrate, ki se bojijo in so za tanek kos kruha narediti vse, samo da zadovoljijo svojega gospodarja, ki je podprt s političnimi vplivneži.
Kar vprašajte se, koliko vodilnih mest zasedajo strokovnjaki, koliko mest pa zasedajo politični mediokriteti.
20 procentni “ZA” na referendumu so izrazili koalicijski politiki in menedžerji, nastavljeni po politični liniji in ne po zaslugi stroke.
To bo možno doseči le, če se od oblasti poslovi sedanja politična in poslovodska elita.
Delno jo je pričel odpravljati janša, pa se je govorilo o cunamiju. Morda je bil cunami, ampak mnogo milejši, kot bi bilo potrebno. Sedanja oblast pa skrbi, da ponovno naplavlja ljudi, ki jih bo potrebno priorittno odstraniti, saj z njimi napredka ne bo. Reveži pa se naj seznanijo s stalinovo metodo reševanja lakote v Ukrajini. Je poučna in ima mnogo skupnega z napovedanim zategovanjem pasu.
APM – morda se lahko potolažiš z dejstvom, da prej ko bo šlo vse v maloro, prej se bo lahko ka spremenilo.
Ker očitno je še vedno kar dovolj “špeha”, da ni neke pripravljenosti na spremembe.
Seveda zakona o 1000 EUR minimalne place ne bo nihce sesuval na referendumu.
Ampak ravno taksne izjave kazejo, kako je folk pri nas poblesavil. Sem absolutno pravico do referenduma, in da se razpisuje tudi za najmanjse bedarije ce ljudstvo to hoce – ampak ljudstvo bo pa moralo v tej drzavi slej ko prej razumeti, da se nekaterih stvari NE DA.
Pahor, kakorkoli ze je osladen sluzavec, ni kriv za to, da nimamo 1000 EUR minimalne place. Se njemu je ocitno jasno, da bi to bil se vecji Cernobil za slovenska delovna mesta kot tisti izsiljeni semolicev zakon o dvigu minimalne place.
Kakorkoli mi je to tezko povedati, ker mi je ta vlada res nagnusna, ampak, dajte se zbrihtat folk. Ce mislite, da si boste lahko uzakonili lepo zivljenje in dober standard, se motite. Seveda, lahko vrzete/vrzemo vsako vlado, ki bo poskusila izvajati reforme (ki bodo neizbezno nizale standard ljudi, ki je umetno visok!). Ampak ok, ko vrzemo vlado, kaj pa potem?
Tudi jansa si je polomil zobe samo na ideji reforme (do referenduma ni niti prislo). Recimo da od vseh osovrazena KGB vlada pade. Recimo, da pridejo volitve. Jasno je, da bo tam zmagal Jansa. Recimo, da mu uspe sestaviti vlado brez DESUSa. In kaj potem?
A mislite, da ne bo predlagal hudo bolecih reform? Pokojninske, socialnotransferne, davcne (v smislu manjsanja progresije, torej “revezi” placajo malo vec, “bogatasi” pa manj).
In kaj boste po tem? Ja valjda. Spet referendum, in tudi Janseve reforme bodo popadale kot zrele hruske.
In potem? Recimo, da mu dopizdi, in odstopi. In potem? Bo prisla dobra vila ali kaj za vraga pricakujete, folk?