Sebastijan Jeretič, eden glavnih organizatorjev zadnje Pahorjeve volilne kampanije, je javnosti poslal pismo. Ne, ni ga poslal Pahorju, čeravno je ta kao naslovnik. Poslal ga je javnosti. Z namenom.

Pismo samo v bistvu povzema to, kar se že dolgo govori med ljudmi. Da Pahor očitno ni sposoben voditi vlado, da je obul prevelike čevlje. Kar velik del pisma je namenjen gospe Dimičevi, ki je svoje mesto Pahorjeve sekretarke že zapustila. Jeretič se je skratka poslužil že preverjene taktike najuspešnejših populistov – če ljudem na glas prebereš kar so zapisali na transparentih, boš požel aplavz in ovacije. In Jeretič, kot PR strokovnjak, to prav gotovo ve.

Jeretič v pismu ni zapisal nič konkretnega. Nič, na osnovi česar se bi lahko koga konkretno ovadilo. Nič, kar bi pomagalo poriniti Slovenijo na novo pot. Jeretič v bistvu brca že crknjenega konja. To pa je pravo moško dejanje, mar ne.

O Jeretičevih namenih lahko le ugibamo. Lahko, da je preudarno ocenil, da s Pahorjem pred naslednjimi volitvami ne gre več računati, ker ga še tako genialen PR pač ne bo več mogel povzdigniti do zmage, pa je bolje prestopiti na drugo stran. Morda mu je bil po zadnjem uspehu ponujen premajhen plen, pardon, nagrada. Morda pa se je Jeretič le preobjedel slovenske politike, in se mu je vse skupaj že zagabilo. To bi nekako tudi razložilo njegov ton pisanja. In slednjega mu res ne bi mogli zameriti.

Kakorkoli že, bolj od samega pisma, ki kot že rečeno ne vsebuje nič posebnega, nič še ne slišanega, je zgovorno dejstvo, da se je le to prebilo na prve strani slovenskih medijev. V udarne termine televizijskih novic in na vodilne spletne strani.

* pamflét -a m (ẹ̑) sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis: pisati politične pamflete; pamflet proti voditeljem nekaterih strank; ta roman jepamflet na zaostalost