Slovenščina v arabskem svetu
Kaj pomenimo turisti tunizijcem se prav lepo vidi iz tega, koliko so se pripravljeni potruditi. Recimo z učenjem našega jezika. Vodič po puščavskem živalskem vrtu, je požel pravo navdušenje, ko je vse živali lepo poimenoval po slovensko, ter vse skupaj začinil še s humorjem. Recimo svinja je bila pršut, kosti pa rezervni deli.
Tudi na tržnici ni čisto nič nenavadno, če trgovci najprej malce poslušajo, ocenijo iz katere države prihajajo turisti, nato pa lepo pozdravijo z “Dober dan” ali “Kako ste kaj?”. Resnici na ljubo njihov besedni zaklad ne premore več kot par fraz v vsakem jeziku, res pa s svojim prikimavanjem in pritrdilnicami občutek svojega znanja še malce poudarijo.