Na Storžič – 2132m

Storžič – 2132m, ima med hribi pri meni posebno mesto. Zaradi družinskih povezav je dobil že kar status romanja, in sem ga v mladih letih obiskal vsako leto, kdaj tudi 2x. Romanje se je začelo s vzponom na planino Konščico, do koder takrat še ni peljala cesta. Od tja pa potem mimo Bele peči do planine Javornik, nato pa preko Škarjevega roba to vrha.

IMG_7324

Sedaj je pa minilo že kar nekaj časa, od kr sem ga obiskal nazadnje. Še kot študent sem se odpravil gor skozi žrelo, in ker sem pozabil uro, nisem nekako imel pravega občutka za čas, kar je rezultiralo v tem, da sem bil gor in dol v času namenjenemu samo za vzpon. Posledice so nastopile v približno tedenski nesposobnosti hoje :-)))

Za letošnji drugi dva tisočak, prvi je bilo Mangrtsko sedlo z biciklom, sva se z N. zapeljala do doma pod Storžičem, nato pa pač v klanec do Škarjevega roba, in nato proti vrhu. Pot je lepo opisana na hribi.net. Vzelo nama je malenkost več kot 3 ure. Razgled je bil celo pot izjemen, le iz vrha je bilo proti Preddvoru malce oblačno. Na vrhu je bilo kar precej ljudi, ki so izkoristili ta lep jesenski dan.

Sestopila sva po isti poti. Za malce izkušene bi bila sicer malce boljša varianta vzpon preko Žrela (na Hribi.net ima oznako zelo zahtevna označena pot) pa potem spust po Škarjevem robu. No, v bistvu sem se te poti zaradi N. ustrašil čisto brez razloga. Če bi kdo imel tečave tam bi bil to verjento jaz. Nekako mi je današnji izlet lepo pokazal, da moram na hribovski kondiciji še malo delat :-)))