Pahor, kar tako naprej

Glavna tema zadnjih mesecev je finančna kriza in nato gospodarska. Pa ne za našo vlado. Pahorjeva vlada je po raznoraznih pripetljajih, od iskanja ministrstva za gospoda Erjavca, do odvzema ministrstva le temu, pa preko pasjih dogodkov končno prišla do točke odločitve. Ali smo ali nismo?

Nekako bi pričakovali, da se bo ta točka zgodila na kakšnem pomembnem, prvorazrednem (kot bi dejal ata Turk) vprašanju. Recimo da bi si v lase skočili pri spremembi zakona o zdravstvenem varstvu, glede vprašanja ali lahko z doplačili preskakuješ čakalno vrsto ali ne. Razumljivo bi bilo, da bi se udarili na vprašanju, ali preiti iz “sprotnega” v “naložbeni” pokojnincki sistem? Tudi vprašanje trga dela, bi bilo primerno za ideološki spor, ki bi lahko povzročil ultimate in rožljanje z odhodom iz koalicije.

Tako so se pa spičili na primeru generalne državne tožilke. Ki je baje kršila zakon. Baje s tem, da je na pasjem primeru zahtevala malce bolj poglobljeno preiskavo in biti sproti obveščena. Lahko da je še kaj, ampak kolikor je do sedaj kazalo, gre predvsem za spor v stilu “kaj boš ti meni”, “moj ata ima pa boljši avto” in “kdo ima večjega”. Patetično.

Ja, razumel bi, da bi gospe Barbari očitali, da premalo dela. Da je premalo primerov kvalitetno končalo na sodišču. Slovenija ima na področju pravne države težave. Definitivno jih ima. In minister za pravosodje ima tu svojo odgovornost. Zato je vsekakor prav da ureja to področje. Ampak ne morem se znebiti občutka da to počne “ad hominem”. Seveda so ljudje bistveni, amapk ob tem se je vseeno potrebno zavedati, da je sodna veja oblasti nekako neodvisna. In zato “ad hominem” pristop tukaj NI na mestu.

Bogdan Barovič, SNS, je v včerajšnjih odmevih napovedal takšen razplet. Pahor bo dopustil glasovanje o Brezigarjevi na vladi. Le ta bo razrešena. LDS bo pomirjen. Pahor pa tudi ni snedel besede, ker se mu je še enkrat več uspelo ne odločiti. Takšen razplet je možen. Res pa je, da je bil Pahor tudi direktno pozvan da spremeni svoje stališče. In, če bo sedaj pristal na zgodbico “saj jaz nisem spremenil mnenja, amapk vlada je odločila da mora Brezigajeva iti”, potem je jasno kakšno cunjo imamo za predsednika vlade.

Sicer pa ostaja večno odprto vprašanje. Ali je to, da se vlada zaradi kopice ostalih problemov nima časa ukvarjati z gospodarstvom dobra ali slaba novica? Imamo primere iz ameriške zgodovine, ki kažejo da to v bistvu ni slabo. Da manj kot se politika ukvarja z krizo, prej se le ta konča. Morda torej sploh ni slabo, da se valda ukvarja z tretjerazrednimi temami. Potem vsaj škode ne dela na prvorazrednih.