Poznamo dve vrsti oz. metodologiji števila brezposelnih oseb. Anketna in evidenčna brezposelnost. V evidenčno se štejejo tisti, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. Anketni brezposleni pa so okvirno tisti, ki aktivno iščejo zaposlitev in so se pripravljeni takoj (v dveh tednih) zaposliti.

Razlika med anketno in evidenčno so pa očitno tisti, ki so prijavljeni kot brezposelni, pa si nekako ne želijo delati. Ali jim zadošča socialna pomoč, ali pa enostavno delajo na črno.

Ob nedavnih dogodkih na Slovenskih železnicah pa smo dobili še eno kategorijo brezposelnih. Zaposlene brezposelne. Dejstvo, da so čez noč poslali na čakanje 1075 zaposlenih, ne da bi se to kjerkoli poznalo. Kolikor vem nobena linija ni bila ukinjena. Noben vlak odpovedan. Prav gotovo tudi varnost prevozov ne bo nižja. Pa tudi sicer že dolgo ugotavljajo da imajo veliko presežnih delavcev.

Glede na to, koliko država plača za razne projekte oz. storitve SŽ lahko mirno zaključimo, da te delavce za nedelo plačuje država. Kakšna je torej razlika med temi “zaposlenimi brezposelni” in dejanskimi brezposelnimi. Oboje plačuje država, prve navkljub temu da so “na čakanju” več kot druge. Prvi imajo ta status lahko do upokojitve. Drugi pa dobivajo nadomestilo za brezposelnost le omejen čas. Ko so na čakanju, so eni v bistvu brez obveznosti, drugi pa vseeno imajo določene obveznosti do zavoda za zaposlovanje.

Nenazadnje lahko “zaposlenega brezposelnega” v najslabšem primeru doleti brezposelnost. To, kar je za ostale že dejansko stanje.

Seveda si tudi “zaposleni brezposelni” zaslužijo sočutje. Nič namreč človeka ne ubija bolj kot ne delo.

Komu je v interesu, da imamo med brezposlenimi takšne z priviligiranim statusom? Ali je železničar iz Slovenskih železnic več vreden kot šivilja iz Mure? Komu je v interesu da se prikriva pravo stanje brezposelnosti?

Kot se ne bi zavedali, da se lahko deli le to, kar se ustvari. In vsak, ki ne ustvarja, pa naj si bo zaposlen ali brezposelen, dobiva svoj delež od tistih, ki ustvarjajo (lepo prosim, ne mi podtikat da se s tem ne strinjam, ker solidarnost je ena od osnovnih človekovih vrednot). Ampak vse lepe besede ne spremenijo dejstva, da pri večjem deležu “neustvarjalcem”, dobijo “ustvarjalci” manj od ustvarjenega. Ker morajo pač več prispevati za solidarnost. Kratkoročno lahko to država sicer malce popravi z zadolževanje, kar pa le pomeni, da obremeni ustvarjeno prihodnjih generacij.