Še malo o električnih vozilih

Ob Kopenhagenski konferenci o klimatskih spremembah, COP15, so se pojavile tudi razne bolj ali manj bizarne ideje o nižanju izpustov CO2. In zadnjič so recimo imeli v Studiu ob 17ih pogovor na temo, kako bi manj živinoreje pripomoglo k doseganju ekoloških ciljev. Za začetek bi se recimo vsak mesojedec odpovedal mesnemu obroku enkrat tedensko.

No, ker sem bolj tehničen tip, se mi zdijo bolj privlačne tehnične rešitve. Recimo električni avtomobili. Njihova glavna slabost trenutno je, da jih je potrebno filati na par 100 km, recimo 2x pogosteje kot avtomobile na bencinski pogon. Ampak to je še nekako sprejemljivo. Druga slabost pa je, da se filajo precej dolgo. In če se odpelješ v Munchen, vmes pa moraš 1x tja in 1x nazaj avto ustaviti na pumpi za recimo 2 uri (realno še precej več) je to nesprejemljivo.

800px-Nissan_Leaf_003

Nisanov električni avtomobil

Dodatna slabost je pa še izraba baterij. Po določenem številu ciklov, njihova kapaciteta pač upade. In je potrebno zamenjati, kar pa ni ravno trivialen strošek.

Rešitev je pa v bistvu dokaj enostavna. Zakaj bi na črpalkah baterije filali, če jih lahko zamenjamo. In zakaj bi baterije bile strošek lastnika avtomobila, če so lahko strošek tistega, ki nam prodaja elektriko, nam pa uporabnino zaračuna pri vsakem tankanju, pardon, menjavi oziroma polnjenju.

Robot, ki bi standardizirano baterijo vzel iz standardizirane shrambe v avtomobilu, je tehnično nekaj dosegljivega. Upam si celo trditi, da je manj zahteven kot črpalke, ki se trenutno uporabljajo za točenje goriva, skupaj z ogromnimi podzemnimi rezervoarji ter sistemi ravnanja z morebitnim mimo natočenem gorivom.

Avto bi enostavno zapeljal na rampo, robot zagrabi standardizirano baterijo in namesti novo. In se odpelješ. Prej, kot natočiš gorivo, pa še ven sploh ne rabiš stopiti.

S serijsko proizvodnjo se bi zelo hitro izboljšali tako elektromotorji, kot tudi baterije in sistemi polnjenja ob zaviranju. Sploh pri motorjih se kažejo precej velike možnosti z motorji vgrajenimi direktno v pogonsko kolo, kjer odpade kup mehaničnih sklopov, kjer se energija izgublja.

Tako bi se verjento doseg brez polnjena na hitro povečal na doseg primerljiv z trenutnimi osebnimi vozili. Ravno tako bi se hitro pojavila parkirišča z vgrajenimi polnilnimi mesti, kjer baterij pač ne bi menjali, temveč le filali. Vmes ko smo na delovnem mestu recimo.

Kje so pa slabosti? Prva je definitivno učinkovitost in razvitost dosedanjega načina pogona osebnih vozil, to je motorja na notranje izgorevanje. Pri elektriki se moramo zavedati, da se energija pri vseh pretokih po žicah, pa polnjenju akumulatorja ipd… izgublja. Pri bencinu pa so te izgube precej manjše. Enostavno ga je skladiščiti, in tovoriti. In je tako zelo učinkovit. Pa vendarle, če je količkaj resnice pri zgodbah naftne krize, potem bo čisto ekonomsko bencin postal predrag za kurjenje v avtomobilih. 5 morda 10 let. Zmanjkalo ga ne bo. Lahko po pa svinjsko drag.

Druga slabost je pa požrešna država. Pri končni ceni bencina si država odreže lep kos pogače. Ker pač mora zgraditi ceste ipd… In pri elektriki bo to malce težje. Ok, pri menjavah baterij to lahko obdavči, kaj pa pri domačem polnjenju? Ista elektrika namreč fila pralni stroj in avtomobil. In da bi za porabo pralnega stroja plačeval še prispevek za gradnjo cest pač ne gre. Rešitve sicer obstajajo, vendar neumnosti države ne smemo nikoli podcenjevati. Skoraj prepričan sem, da bodo ob pojavu električnih vozil ustrelile kakšnega kapitalnega kozla.

Električni avtomobil ima iz ekološkega vidika smisel le, če je energija, ki ga poganja iz obnovljivih virov. Recimo vetrna.

Tukaj se pa nahaja video iz TED.COM iz katerega so večinoma ideje zapisane v tem blog zapisu.

10 Responses to “Še malo o električnih vozilih”

  1. Super stvar so tej električni avtomobili, še bolj super pa bodo postali. Če mene vprašaš se trenutno res jih ne splača še kupovati, ker je potrebno še dosti dela na področju baterij.

    Ravno sem gledal eno oddajo in bodo še kakšno leto potrebovali razvijalci za neke super zmogljive baterije, ki bodo zmogle dosti ur avtonomije pa še hitro se bodo polnile. Potem pa samo še masovno proizvajanje in se bo začelo razmišljat o nakupu kaj takega.

    DO takrat pa sigurno ne – samo baterije te pridejo pri nas 13.000e ….

  2. Če se ne motim, je sistem menjave baterij na “pumpi” že v rabi kot pilotski projekt.
    Jaz sicer stavim na gorivne celice in vodik.

  3. Pozimi gretje? Poleti hlajenje? To bi zmanjšalo radij na nesprejemljivih cca 60 km. Rešitev je v brezžičnem prenosu električne energije, edinem izumu Nikole Tesle, ki je še neuresničen. Neuresničen? Z uresničitvijo bi se namreč podrli svetovni civilna in vojaška fosilna ekonomija.

  4. Matjaž – kolikor vem porabi pri hlajenju klima cirka 10% energije. In enako bi bilo pri električnem pogonu. Pri gretju je malce drugače, ker se sedaj uporablja odvečna toplotna energija, ampak tudi tam bi 1kW grelec moral krepko zadoščati. Moč motorja (potreban za pogon) pa je precej višja.

    Se pravi ima gretje in klima malce manjši pomen, kot ga ti pripisuješ. Brezžičen prenos energije je pa še zelo omejen in v povojih.

  5. No ja, ideja menjavanja baterij je že v pripravi za realizacijo. Renault-Nissan je nekaj takega štartal v globalnem projektu Better Place. V tem projektu bo zajeta kompletna filozofija zelene energije, od pridobivanja, skladiščenja, polnjenja, izdelave omrežja in izdelave avtomobilov seveda. K projektu je že pristopilo kar nekaj držav. Prva realizacija pa se naj bi zgodila v Izraelu, leta 2011. Is prve roke vam lahko povem, da je projekt še kako resno zastavljen in v polnem zagonu.

    http://www.betterplace.com/

  6. Bodite no malo realni. Ste vsi že podlegli floskulam lažnivcem, ki živijo na račun davkoplačevalskega denarja?
    Če bi bila elektrika res alternativa nafti, bi to morali najprej storiti pri ogrevanju stanovanj. Večina gospodinstev namreč uporablja kurilno olje. Tu ni nobenih problemov z mobilnostjo, ker so hiše – kot je splošno znano (no ja, vsaj večini) pri miru. Do vsake je tudi potegnjeno električno omrežje.
    Pa vendar nas prepričujejo, da je ogrevanje z elektriko neekološko????
    A vožnja z elektro vozili pa je?

    Sicer me pa prav zanima, če ima naša nobelovka, ki ve toliko povedati o “ekologiji” na roke oprane gate. Koliko kilometrov se letno prevozi z letali, koliko z avtomobilom, kolikokrat gre na dopust v exotične kraje (na Bali recimo) ……

    Sam blef in koristoljubje ter nič drugega.

  7. @Štromar – hvala za info.

    @Afnogunc – imaš point. Dokler se porablja nafta in plin tudi za proizvodnjo elektrike je neumno uvajati električne avtomobile. Je bolje da nafto in plin kurijo direktno.

    Sploh pa dokler države kot sta Kitajska in Slovenija, kurijo premog za pridobivanje elektrike.

    Električni avtomobili bodo uspeli ali pa ne, predvsem zaradi ekonomike in ne ekologije. In dejstvo je, da bo nafta čedalje dražja. Pa tu ne gledam 1 leto ampak bolj 10 let naprej,

  8. dejstvo je, da ima električni motor bistveno boljši izkoristek od kakršnegakoli toplotnega stroja. Če k temu prištejemo še regeneracijo elektrike pri bremzanju ter v bodočnosti bistveno enostavnejšo zgradbo (motorji v kolesih, odsotnost kompletne transmisije) in s tem manjšo težo, ostane samo še problem skladiščenja/pridobivanja elektrike.
    Tukaj vidim prihodnost v vodikovih gorivnih celicah (vodik sicer zaenkrat delajo menda vglavnem iz nafte, ampak s pomočjo elektrike ga bodo pač iz vode), čeprav tudi akumulatorji še niso rekli zadnje besede. V zadnjih 20 letih je bil na tem področju narejen ogromen napredek.
    Kako se pa elektrika proizvaja, je pa stvar ekonomije. Špancem se jo splača iz vetra, avstrijcem iz vode, nam pa se bo verjetno iz obogatenega urana.
    Se pa strinjam, da je ekologija predvsem marketinška fora, dokler so električni avti trikrat dražji od bencinskih.

  9. @štromar – če pri izkoristku električnega motorja prišeteješ še izkoristek toplotnega stroja, s katerim je bila elektrika pridobljena, pa še izgube prenosnih poti, kemijskih pretvorb itd… je verjetno bencinski motor še vedno precej učinkovitejši.

    Regeneracija, pridobivanje elektrike iz ne toplotnih strojev ipd… pa to seveda obračajo v drugo smer.

    Kot ponavadi je tako resnica nekje vmes :-))))

    Jaz v vodik ne verjamem. Pa čeprav se uporabi hladne gorilne celice. Ostane problem skladiščenja in tankanja. In morebitnih problemov ob nesreči. Prej bi stavil na akumulatorje. Ali pa na kakšne čisto nove tehnologije, recimo na osnovi superprevodnikov.

  10. Največje prihranke (na kratek rok – v nekaj letih) bi lahko dosegli, če bi gorilci na kurilno olje, bili računalniško krmiljeni preko lambda sonde. Danes so predpisi za avtomobile zelo strogi glede emisij – za gorilce na nafto pa ni nikaršnih zahtev, razen občasnih kotrol,. ki pa so bolj sami sebi namen .

    Vendar nobelovki kaj takega niti na misel ne pade. Je pa to izziv za inovativno nastrojeno industrijo ali obrtništvo, pa ne pri nas, ker so tisti, ki imajo denar za razvoj in zagon proizvodnje preveč zabiti, raje izkoriščajo delavce za dela, ki so bolj za opice kot za ljudi.

    Preprićan sem, da bi se pri kurilnem olju lahko prihranilo vsaj 20 %, KAR JE PRI PROMETU NEDOSEGLJIVO. To pa so ogromne količine.