Samo ugibamo lahko, kaj je povzročilo premik v Pahorjevi glavi, da izjavil, da sedaj je pa res čas za resne reforme. Ne minimalne, ampak korenite. Zdi se mi prav, da poudarim to, da je izjavil, ker to da je to spoznal si kar ne upam verjeti. Namreč do sedaj ni bilo videti, da bi z pred volitvami obljubljenimi reformami kaj prida hitel.

Kaj ga je navedlo k tej ideji? Morda sobotne delavske demonstracije, kjer je dobil jasno sporočilo da obstajajo ljudje, ki z njegovim vladanjem niso zadovoljni. Resnici na ljubo, Pahor za težke razmere nekaterih slojev ni objektivno odgovoren. Je pa odgovoren za to, da se kaj več, kot par anemičnih ukrepov proti krizi ni izvedlo. Pa še te so bili prej kot ne akademski in na kožo pisani tistim, ki se enostavno ne želijo spremeniti. Po svoje je zanimivo, da je še največje pahorjevo protikrizno dejanje, to je nižanje plač javnim uslužbencev, pripomoglo k večji udeležbi na protestih.

Continue reading “Dobro jutro, gospod predsednik, en RED BULL, ali morda dva?”