Türk arbitražnega sporazuma ne bi zaupal volilcem
Ata Türk (ata v smislu Oče države, se pravi prvi v državi in ne kot Atatürk 1. predsednik Turčije) se je počutil poklicanega, in to ni nenavadno, da pove, kako naj bi po njegovo šle zadeve naprej z arbitražnim sporazumom. Türk se najprej strinja z Pahorjem, da naj sporazum najprej preveri in potrdi Ustavno sodišče. Ustavno sodišče bo jasno preverjalo skladnost z ustavo in tako izrazilo pozitivno mnenje. Kar večini volilcev pomeni nekaj pozitivnega. Ob tem bo malokdo (čeravno je Janša to že večkrat poudaril) se zavedal, da Ustavno sodišče ne bo ocenjevalo smiselnosti tega početja, niti ali bi bil možen kakšen boljši dogovor ipd… Seveda pa vladajoči politiki ne škodi, če dobi čim več potrditev. Morda bi bilo dobro, da ga pošljejo v presojo še Škofovski konferenci ali Semoličevemu sindikatu. Socialni dialog in medverska strpnost so pač aktualni buzzwordi ….
Drugi atov predlog pa je, da naj bo referendum pred ratifikacijo v državnem zboru. Posvetovalni. Hm. HM. Le zakaj? Ali se Türk boji rezultata referenduma? In se boji lastnega ugleda v tujini, kjer bo potem dobival zoprna vprašanja, če slovenski volilci na referendumu ne podpremo podpisanega arbitražnega sporočila?
Ja teoretično je čisto možno, da bi paralament glede ratifikacije se odločil drugače od volilcev na posvetovalnem referendumu. In v bistvu bi v tem primeru tudi našli kakšen dober razlog za kaj takšnega. Recimo kakšno enostransko izjavo. “Že res da volilci niso podprli arbitražnega sporazuma, ampak smo njihove pripombe upoštevali v priloženi enostranski izjavi, ki smo jo poslanci sprejeli skupaj z ratifikacijo arbitražnega sporazuma.” bi dejali v tem primeru. In volk bi bil sit, koza pa spet nategnjena. Koza so seveda volilci, ki bi bili znova izigrani, kot recimo pri referendumu o nedeljskem odprtju trgovin (*).
Ali je zaupanje ata Türka do tistih, ki so ga izvolili res tako nizka, bo kmalu jasno. Po moje pa bi bilo čisto iz higieničnih razlogov zelo dobro, če se arbitražni sporazum dejansko ratificira na referendumu. In to pravem, ne posvetovalnem. Pa še ata Pahor in ata Türk naj na to vprašanje vežeta svoji (ne)zaupnici.
PS: * Osebno sem mnenja da država nima kaj urejati takšnih zadev kot je nedeljski odpiralni čas trgovin an referendumu, oz. da se sploh ne rabi mešati, ampak, voljo referenduma je potrebno spoštovati, sicer se volilci ne bomo iz lastnih napak nič naučili.
Po mojem mnenju tokrat ne gre za namen, da bi zaobšli referendumsko voljo, ampak da se odločanje čim dlje preloži. Prvič, ker je za posvetovalni predvidena daljša javna razprava kot pa pri naknadnem. Drugič, obstaja še naivna možnost, da bi Hrvaška o ratifikaciji glasovala prej kot Slovenija.
Naj naredijo kot želijo (pomoje bi bilo najbolje, da hrvati vstopijo v EU, saj bi se nam tako zagotovo povečal trg in bi lahko lepše živeli)