Pahorjeve rožice in zakaj se časopisom slabo piše
Delo (tisto papirnato, zato ni linka) danes piše, da Evropska komisija, na nek način je to evropska vlada, Sloveniji napoveduje proračunski primankljaj letos v višini 6,3% BDPja. Za naslednje leto pa še povečanje na 7% BDPja. Za primerjavo, leta 2007 proračunskega primankljaja ni bilo lani pa 1,8%. Kaj si o delu slovenske vlade na fiskalnem področju evropska komisija misli, pa najbolje pove dejstvo, da so oceno proračunskega primankljaja od spomladi dvignili za 0.8 odstotne točke.
Kot se spomnimo, je slovenska vlada bila herojski boj sama s sabo, da je uspela pripraviti proračun za naslednje leto z proračunskim primankljajem pri 5% BDPja. Seveda ji je to uspelo. Tako vsaj poročajo slovenski mediji. Zakaj pa nam potem Evropska komisija ne verjame in navaja 7%?
Najenostavnejša razlaga bi bila, da pač evropska komisija v svoji oceni še ni upoštevala herojskega boja Pahorja in ostaih, ki so najprej uspeli ukrotiti proračun danes pa še Hrvaško. Žal pa temu ni tako. Po pisanju Dela so v svojo oceno Pahorjeve in Križaničeve herojske podvige že upoštevali.
Iz tega lahko sklepamo le eno, evropska komisija ocenjuje, da je Pahor svoje rožice posadil ob nepravem času in mu bodo v tem mrazu pomrznile ter bo od njih ostalo bore malo.
Morda je zanimivo pogledati še številke. Po Financah je 5% BDPja cirka 1,8 mlrd EUR. Se pravi tistih 7% naslednjo leto pomeni cirka 2,5 miljarde EUR. Deljeno z cirka 2 mio slovenci, to pomeni dobrega jurja evrov proračunskega primankljaja na prebivalca. Govorimo o primankljaju. Kar pomeni, da se bo država na vsakega svojega prebivalca zadolžila jurja evrov. Za kaj?
Sedaj pa na čisto drugo področje. Ko sem bral o tej napovedi evropske komisije v časopisu, sem dejansko pogrešal povezovanje tega, v celotno zgodbo, to kar sem v blogu sedaj naredil sam. Seveda je priprava članka, ki enostavno povzame kar je evropska komisija izvrgla enostavno, ampak pravo vrednost ima šele informacija uvrščena v nek širši kontekst. In to bi od dobrega časopisa pričakoval. Da poda malce širši vidik, opozori na druge vire ipd… Seveda je na papirju to malce težje, ker pač težko linkaš dodatno vsebino, ampak kjer je volja je pot.
Podobno nam ne pomagajo tudi na bližnjem članku o nagradah NLB uprave. 25.000 EUR bodo dobili odpravljeni. To je uspel spogajati Križanič, ki meni “bi bil slab signal bančnemu trgu naspoh, če ti ne bi prejeli odpravnin, saj ponavadi ljudje, ki zapuščajo položaj, dobijo neko odpravnino”. Ja bogi revčki no. Argument “ponavadi dobijo” je pa res nekaj, kar pričakujemo od finančnega ministra.
In to novico bi Delo komot nadgradilo s tem, da se spomni Kramarjevega miljončka, in kako je Pahor takrat imel veliko za povedati. Ampak to je že pozabljeno. V tisti zgodbi je očitno vsak dobil, kar si je želel. Kramar miljonček. Politiki pa lep obraz v javnosti, ker so se javno zgražai nad tem. Škoda, ker slovenski mediji takšne zgodbe sproti pozabljajo. Resnično bi bil vesel, če bi na čisto vsaki novinarski konferenci Pahorja in Križaniča ju nekdo pobaral o reševanju Kramarjevega miljončka. Dokler ne bi priznala resnice.
Ampak verjento pričakujem preveč.
In tudi zato je tiskanim medijem diha Matilda za ovratnik. Ažurni in interaktivni ne morejo biti zaradi tehnologije, poglobljeni pa ne zaradi lastne nesposobnosti.
V bistvu propadajo “novičarski” mediji. Za Economista si ne predstavljam, da bi lahko propadel. Mogoče tudi zato, ker za Delo, Finance in Dnevnik porabil 4 minute skupno, da jih preberem, Economist pa mi vzame par večerov.