Na radiju v nacionalnem interesu, se pravi radiju Slovenija, so danes večkrat že omenili, da mineva 80 let od velikega borznega zloma, 24. oktobra leta gospodovega 1929. Borzni zlom sam po sebi v bistvu nič ne pomeni. Pomeni namreč le novo, nižje, ovrednotenje vrednostnih papirjev, ponavadi povzročeno z predhodno rastjo, ki je vzrokovala bolj v psiholoških dejavnikih, kot realni rasti.

Seveda je to omenjanje močno pogojeno s trenutno gospodarsko krizo, za katero se nekako še ne moremo odločiti, ali je že pri koncu začetka ali morda pri začetku konca. Kaže se pa, vsaj v Sloveniji, da bo gospodarstvo precej bolje izšlo iz krize kot sama država. Namreč brez dvoma bo država kmalu soočena z precej nižjimi prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb. Ta davek se namreč letos plačuje z akontacijami na osnovi lanskih, predkriznih, rezultatov. Letošnji gospodarski rezultati pa bodo brez dvoma precej nižji. Kar pomeni da bodo akontacije močno presegale dejanski davek, in bo država morala obilno vračati. Ne le to, akontacije bodo naslednje leto posledično nižje kar hkrati z vračanjem pomeni zelo zelo veliko težavo za državo. Ki se bo jasno zadolžila, kar pa je zaradi lastne porabe že obilno opravila, in na tem področju več nima ravno veliko manevrskega prostora. Kar z drugimi besedami pomeni višjo obrestno mero.

Tale gospodarska kriza je dala tudi polet kritikom kapitalizma, ki v njej vidijo potrditev svoje prognoze konca kapitalizma, če ne že kar sveta. Morda bi jih ob tem veljalo spomniti, da je 80 let od borznega zloma in recesije, ki je sledila, v bistvu obdobje, v katerem se uspe socializem 2x vspostaviti in propasti. Vsaj tako kaže naša lastna izkušnja. In to, da se krize ponavljajo, kaže bolj na to, da je sistem stabilen, kot obratno. Ker ko je socializem zašel v krizo, se ni več pobral. Še dobro, da je bil na voljo kapitalizem, ker sicer bi morda še sedaj v neskončnem krogu Kardeljevskega eksprimentiranja lovili svoj lasten rep.