Ob nedavnih dogodkih v Gorenju, so se pojavile tudi ideje o osvoboditvi delavcev, o zasedbi Gorenja. Da je pa to itak dolgo pričakovani prehod v nek novi svet novih razmerij sploh ne omenjam. Ampak revolucija za osvoboditev od kapitala sploh ni potrebna. Lahko kapital enostavno odkupiš od lastnikov. In si sam svoj gospod. Tudi v Gorenju. Utopija ali realno mogoče?
Poigrajmo se malce s številkami. Tržna kapitalizacija Gorenja danes je 161,200,000 EUR (vir: LJSE). V Gorenju je cirka 11,410 zaposlenih (vir: Gorenje).
Tržna kapitalizacija pomeni, koliko bi moral odšteti za vse delnice Gorenja, če bi jih odkupil po tržni vrednosti na tisti dan. Tipično je to nerealno, ker, če se odločiš kupiti vse, je jasno povpraševanje (tvoje) precej večje od ponudbe in cena bo zrasla. Čemur smo priča pri večini prevzemov. Ampak, če je v podjetju stavka, če nič ne kaže da se bodo zmenili (kar delavci lahko dosežejo), pa bi bil marsikateri lastnik pripravljen prodati po zadnji borzni ceni.
Če bi se delavci torej odločili za nakup Gorenja, za lastništvo kapitala, ki jih baje izkorišča, bi lahko računali na ugodnejšo ceno. V tem primeru, bi jim verjento država, ki je preko KADa 25% lastnik Gorenja (vir: Gorenje) stala ob strani, se pravi KADovega deleža ne bi bilo potrebno odkupiti. Ostane torej po zadnji borzni ceni še cirka 120 mio EUR. Še par miljonov manj, če lastnik ostane tudi družba, preko katere so lastniki nekateri vodilni iz Gorenja (seveda pa bi jih lahko delavci tudi izplačali :-)).
120 mio ob 11.410 zaposlenih pomeni 10.500 EUR na zaposlenega. Manjši avto torej. Oziroma pri 1% obrestni marži na EURIBOR pride to 97.80 EUR na mesec, 10 let. Če privzamemo, da bi imeli še naprej takšne dividente kot lani, in bi jih namenili za poplačilo kredita, bi to pomenilo, da se mora zaposleni mesečno za kritje kredita nameniti le še 63 EUR mesečno. Dosegljivo?
Seveda je ta znesek lahko nižji, če ni potrebno za cel nakup financirati s kreditom, če bi bil kredit na daljšo dobo ali če bi bila izplačila dividend višja. Sploh zadnje se bi lahko realiziralo, če bi pod upravo delavcev, visoke plače malce zbili.
Koliko je takšna zgodba verjetna, ne bi ocenjeval. Blizu nule seveda. Bi pa vsekakor bilo zanimivo videti, kako bi se gibale plače v takšnem delavskem podjetju. Kakšno bi bilo razmerje plač med managerji in delavci. Kako bi izgledale stavke ob morebitnih napakah? Ali bi takšno podjetje prosperiralo ali pa bi končalo bolj slovensko – se pravi kot kopica skreganih.
Ali bi podprli takšno idejo in še sami kupili par delnic v pomoč delavcem pri njihovi osvoboditvi od kapitala?
PS: Naj ob tem dodam, da podpiram delavce v njihovih prizadevanjih, da si izborijo to,kar menijo da jim pripada. Delojemalec in delodajalec svobodno vstopata v razmerje. Dogovor je včasih bolj miren, včasih bolj glasen. V Gorenju po mojem mnenju še niso šli čez rob.
Tags: Ekonomija, Politika by jeanmark
3 Comments »
