Vsak peti izmed nas bo umrl preden bo prejel prvo pokojnino
Morbidno? Vsekakor pa je to dejstvo, če se starost za upokojitev premakne na 65 leto, kakor je nekako namignjeno v osnutku sprememb pokojninskega sistema. Velja pa za moškega, starega med 20 in 30 let. Vir za podatek so tablice umrlivosti iz leta 2007, ki jih mrtvo-hladno pripravlja Statistični urad Republike Slovenije. Ali Matilda sodeluje pri pripravi le teh, ni javen podatek.
In ko smo že ravno pri statistiki, dejmo se malce poigrati s številkami.
Recimo da sem star 30 let in imam 1000€ bruto plače. Za prispevke za pokojninsko zavarovanje tako namenim (v bistvu mi kar vzamejo) 243,50€ (15,5% + 8,85%). V 35 letih se bo tako nabralo 102.270€. Takrat bom star 65 let in čakalo me bo še v povprečju 15,75 let do odhoda na drugi svet. V tem času bom predvidoma prejemal 662,15€ bruto pokojnine. Pri izračunu le tega sem vzel 85% odmerno stopnjo. Kako točno to gre, ne vem, bom pa vesel, če me kdo korigira in pojasni. Tako bi dobil v povprečju 125.170€ do smrti. Kar je v bistvu več, kot bi vplačal. Hura!
Ok. Ampak denar se ponavadi plemeniti. Še na banki ti dajo neke obresti. Na daljši rok pa obstaja še veliko več primernih naložbenih možnosti. Ponovimo izračun pri povprečni 2% letni donosnosti varčevanih sredstev.
V tem primeru se bi v 35 letih nabralo kar 147.938€ sredstev. In poštena pokojnina bi znašala 913€ in ne 662€, kot bi mi odredila država. Razlika jasno pomeni solidarnost. V bistvu lahko izračunamo stopnjo solidarnosti. Za penzijo, ki mi jo nameni država (662€) bi ob povprečnem letnem donosu zadoščalo 176,60€ prispevkov mesečno. Preostalih 66,90€ je solidarnost. Z drugimi besedami, cirka 73% prispevkov gre za mojo pokojnino, ostalo pa za “solidarnost”. Stopnja solidarnosti je torej 27%.
V kolikor računam z povprečnim letnim donosom 3% pa se stopnja moje solidarnosti poveča iz 27% na 45%. Kako ob tem razumeti tiste, ki trenutno pokojnino smatrajo za svojo pravico, ob čemer sam le 55% plačujem za svojo pokojnino, 45% pa se odpovedujem za njih.
Pri ženskah je zaradi njihove dolgoživosti izračun malce drugačen, in plačujejo bolj za sebe in manj za solidarnost. Ob 2% letnem donosu so tako 12% solidarne, ob 3% pa 34%.
Če je kdo ob tem pomislil na moje neoliberalne zle ideje, katerih končni cilj je ukinitev vsega kar diši po solidarnosti se krepko moti. Jaz sem le navedel številke, in se nisem vrednostno opredelil do njih. Če ste pomislili na kaj takšnega, ste verjento, ker se VAM zdijo številke visoke.
—-
Ta prispevek je prvi v seriji o pokojninski reformi. Upam da se bo pridružilo čim več blogerjev. Najprej z bolj brainstormingom, prezentacijo raznih podatkov, kasneje pa tudi z konkretnimi predlogi za spremembo predloga. Če bo kaj materiala, ga bom zbral in posredoval ministrstvu v okviru javne razprave, ki se je začela.
Vse povezano po zbrano na novi strani o pokojninski reformi.
Vabljeni k sodelovanju
PS: Si morda ravno ti tisti peti v vrsti? Nemci so baje streljali vsakega desetega.
Zanimiv prispevek. Tudi sama v kratkem objavim moj vidik o tej problematiki. Zaenkrat pa naj navedem samo toliko:
Po podatkih Četrte Evropske raziskave o delovnih razmerah, je le malo več kot 30% slovenskih delavcev mnenja, da bodo zmožni opravljati enako delo kot sedaj, pri šestdesetih letih! *Pa ne pozabite, po novem naj bi delali do 65. leta :-)
Jaz bi na to vprašanje pričakoval še bistveno nižji procent.
Ampak to vprašanje itak ni dobro. Kakšen bi bil pa odgovor, če bi vprašali: Ali menite da boste lahko s svojimi izkušnjami po 60em še prispevali k ustvarjanju dodane vrednosti na svojem delovnem mestu?
Plus da je tukaj še vprašanje, koliko lahko človek sploh realno ocenjuje svojo pozicijo.
Delo po 60em je po moje zelo individualno odvisno, in ni ljudi za strpat v neka povprečja raziskav.
Zakaj vendar vlada enkrat za vselej ne očisti pokojninske blagajne vseh zastonjkarjev. Če hoče kupovati socialni mir, naj izplačuje državne pokojnine in starostne pokojnine direktno iz proračuna,ne pa da bremeni pokojninsko blagajno. Zakaj bi prejemal pokojnino nekdo, ki nikoli ni ničesar vplačal? Celo življenje delal na črno, uveljavljal vse pravice od subvencioniranih prehran v šolah in vrticih, do vračil dohodnine partnerju. Moje mnenje je, da bi se tudi na ta način našlo veliko sredstev, da ne bi bilo potrebno podaljševati upokojitvene starosti v nedogled. Sigurna sem, da se da tudi za tako izplačana sredstva, lahko pripravi izračun, ne pa da prodajalke, frizerke, natakarice, gradbeni delavci delajo do 60 leta ali še več. Saj so zmešani. Lahko Pahor trobezlja do svoje smrti, saj ni nikoli delal in ne ve, kako se dela. Politiziraš pa lahko do konca, sploh na način, katerega se poslužujejo naši politiki saj v končni fazi ne naredijo ničesar, pa tudi odgovarjajo ne za svoje vse prevečkrat nepremišljene odločitve.
če se bo starostna meja dvignila,se bo dvignilo tudi število ali fond bolniških in potem bo spet trpela zdravstvena blagajna in bodo spet tam reforme…..
drzava naj rece drzavljanom, da bo zmanjsala prispevne stopnje in naj si vsak zase varcuje (presezni denar pa naj cimprej porabijo, pa bo gospodarstvo rastlo), pa se tko si bo lahko vsak po mili volji nalozil denar
en bo:
a) kupil nov avto
b) hitro kupil nove obleke
c) vlagal v nepremicnine
d) dal denar v banko
e) se ga zapil
ampak pozor: ko boste sli v penzijo pa ne skakat naokrog, da nimate zdravstvenega zavarovanja ali pa da imate 100 EUR (danasnjega denarja)
Igor JURIŠIČ – predsednik SMS – LO Ruše
Ulica Pohorskega bataljona 1
SI – 2342 RUŠE
Medijem za objavo
V pokoj s 35 leti delovne dobe in pokojnino v višini 80% plače!
Nujna je korenita sprememba pokojninskega sistema!
Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja določen del plače za svojo pokojnino. Redki izmed nas pa so izračunali, kaj dejansko plačujemo in predvsem koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v medijih še nisem zasledil sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi objavim.
Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 €, kar je približno 50 EUR nad povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače na spletni strani http://www.racunovodja.com , za izračun obresti pa spletno stran Abanke, kjer sem kombiniral namensko varčevanje z vezano vlogo. Ob grobi primerjavi so bili izračuni drugih bank skoraj identični.
Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236 €)in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 €), kar znese skupaj 370 €.
Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije najprej namensko varčeval, po petih letih pa vezal na obdobja po 6 let in začel na novo namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil šokanten:
Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 €, kar bi ob vezavi zneslo letno 4.919 € obresti, kar pomeni mesečno 410 €. S takšno pokojnino danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje.
Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 €, kar bi ob vezavi prineslo kar 7.068 € letno ali 590 € mesečno. Takšna bo verjetno višina naše pokojnine ob obstoječem sistemu.
Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 € (natančneje 292.208 €), letne obresti pa 9.787 € ali 815 € mesečno. To pa je kar 212 € več, kot je decembru 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 – podatek s spletne strani SPIZ)
Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pa pridemo do vratolomnega zneska 382.128 €. Tak znesek bi navrgel 12.800 € obresti letno, ali kar 1.066 €/mesc. To pa je višina pokojnine, ki smo jo slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.
Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke, kot je Vaša plača, ni potrebno nič drugega, kot ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo. Na mesto tega je potrebno uvesti le obvezo, kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost.
Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom.
Mesečni znesek 815 €, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji smrti dedičem zapustil celotno glavnico v višini 584.416 € (2 x 292.208 €), s čimer bi lahko na primer vsak od štirih vnukov kupil luksuzno stanovanje ali hišo za 146.000 €!
Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke:
1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju 30% več kot sedaj
2. Upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja države
3. Po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 € glavnice
Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz zgornje kalkulacije pa je sledeče – kam izpuhti glavnica v višini 292.208 € po vsakem umrlem upokojencu? Če upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb in če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde Evrov ali približno tretjina državnega proračuna!
Zato predlagam Vladi RS, da pokojninski sistem spremeni tako, da ga ukine, namesto tega pa uzakoni obvezno varčevanje v isti višini, kot se je bil do sedaj plačeval prispevek.
Stroškov sistema tako ne bo več, banke in zavarovalnice pa bodo prevzele to vlogo in bodo z dobro naložbeno politiko tudi kaj zaslužile in državi prinesle nove davke.
Posledice takšnega sistema bi bile naslednje:
1. Zaradi zgodnje upokojitve bo več mladih dobilo zaposlitev
2. Zaposleni se bodo upokojili po 35 letih delovne dobe ter zdravi uživali starost
3. S privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih za večno
4. Izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade
A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem DESUS-u) ne more biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče več ne bi mogel na volitvah obljubljati najnižjo pokojnino v višini 1.000 € ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.
Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki).
Ob tem pa se očitno nihče ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za upokojitev in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčila, že tako ozek, izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.
Po poslušanju nekaterih predstavnikov oblasti se nikakor ne morem znebiti občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom, najbolj optimalno pa bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji delovni dan.
Igor JURIŠIČ, predsednik SMS – LO Ruše.