Dani Wyss – zmagovalec na RAAM 2009
Letošnji zmagovalec ene najtežjih dirk RAAM – Race across America je Dani Wyss. Č E S T I T A M O!
3021,30 milj oz 4862,31 km je prekolesaril v 8 dneh 5 urah in 45 minutah. Tega verjeto večina nedeljskih voznikov niti z avtom ne bi zmogla.
Izgledalo je, da je Dani na dirko prišel z enim samim ciljem. Premagati dosedaj 4 kratnega zmagovalca Jureta Robiča. In za ta cilj si je naredil načrt in se ga s švicarsko natančnostjo držal. Pri tem mu je obilo pomagalo dejstvo, da si je Robič nabral par kazni, ki bi jih moral odspati na predzadnji časovni kontroli. Tako je Švicarju zadoščalo, da je kontroliral dirko, se vozil v bližini Jureta in čakal na Robičevo prespavanje kazni. In uspelo mu je.
Nedvomno pa je poleg taktike vložil še ogromno ostalega. Dirka takšnega formata in takšnih dimenzij je enostavno dirka, kjer se ne da blefirati.
Na dirki sodeluje tudi Marko Baloh, ki bo po Juretovem odstopu izgleda tretji. Č E S T I T K E.
Jure sicer odstopa protestno. Češ da ni pošteno, da zaradi “spornih kazni” ne bo prvi. Da kazni niso bile pravične. In da bi tudi Dani moral biti kaznovan. V bistvu je res, da si nobene kazni ni prislužil sam med kolesarjenjem. In ravno zato, bi lahko šel do cilja in bil drugi. In vsakomur bi bilo jasno, da je bil drugi zaradi drugih. Tako bo pa za vedno ostal grenak priokus, da do cilja ni šel, ker Daniju ni privoščil zmage. Da gre za tisto prislovično slovensko zavist. Sorry Jure, vem da so težke te besede. Si car. Ampak odstop ni pravi način.
Važno je sodelovati – ne zmagati. Če je pri ostalem športu to zgolj floskula, je na tej dirki to dejstvo, ki mu nihče ne bo oporekal. Prevoziti 4862,31 km na biciklu, brez da bi se vmes naspal in najedel, ko je telo in duh praktično nonstop v ultra stresu je ekstremni športni dosežek v svojem najglobljem pomenu. In zato je zmagovalec vsak, ki to zmore.
PS: Letošnji Tour de France ima 3500 km v 21 dneh. Seveda je to drugačen format dirke, ampak tako, za primerjavo.
Po eni strani ga podpiram, po drugi pa ne. Če je že toliko prekolesaril, bi lahko še do konca, ampak verjamem da ga te dobesedno butaste kazni sprvijo na nulo in mu zbijejo vso motivacijo
Da Jure lahko sploh dirka na tej dirki, potrebna velika podpora v ozadju, tudi do slovenske vojske v kateri je zaposlen in jo na nek način zastopa, ker je v njej zaposlen. Kalimerovska drža za športnika takega formata pri teh letih ne zdrži, sorry, Jure.
Jaz pa enostavno ne morem mimo dejstva, da Jure ne zna biti poražen.
Vsi normalni ljudje pašemo (pašejo) v ene bolj ali manj sprejemljive družbene okvire… Jure pomoje, kot extremni športnik pač ne. In po mojem mišljenju se to kaže tako, da ne prenese poraza.
To da si je nabral za 1h kazni, si je kriv sam in tudi ekipa. Ki so točno vedeli kakšna so pravila igre. Izgovarjanje na to, da Danija (sotekmovalca) niso kaznovali, ker ni naredil nevemčesaže,… je podobno tistemu osnovnošolskemu izgovarjanju, ko prinese sine cvek domov. In v isti sapi ko izdavi “mami/oči pisal sem cvek” pove še, “in tudi 3/4 razreda prav tako”…
Če bi bil dec kot se zagre, bi Jure Robič odspal 1h na 51 kontrolni točki, potem se odpeljal do cilja in pošteno segel v roko zmagovalcu…
Še najbolj žalostno v tej zgodbi pa je, da se sedaj taisti davkoplačevalci, katerih denar služijo takšni extremni športniki, kregamo med seboj kaj je prav in kaj ni… Na cesto z njim… jaz ne bom plačeval takih športnikov, ki se obnašajo kot osnovnošolci!
LP Peter
Se strinjam. Važno je sodelovati kot zmagati.
dejte si pogledat njegov intervju pa pol komentirite, švicar je namerno goljufal s pomočjo organizatorja in za to je dobil dirko, nikoli pa ne bo mogel reči da je premagal jureta(kar bi lahko če bi jure končal) in to on prav dobro ve. Američani prasci, nič novega.
@Janez – pogledal sem prve 4. V njih ni nič, kar bi spremenilo moj pogled.
Robič je že par let nazaj, ko ga je neki američan skoraj ujel, cvilil na vse pretege, kako da ga goljufajo. Na blogu so objavili en presneto nesramen zapis, ki so ga, ker niso mogli ničesar dokazat, na zahtevo organizatorja umaknili.
Takrat je Trevino popustil, a si lahko predstavljamo, kakšnega hudiča bi zagnali, če bi slučajno zmagal.
Nekako takrat sem tudi nehal navijat za Robiča.
Letos ima pravzaprav srečo, da se lahko zgovarja na “nepravične” kazni, če bi imela oba 0 minut bi se pomoje Wyss suvereno odpeljal mimo par kilometrov pret koncem. Vsaj tako je zgledalo zadnjih 1000 km, ko je imel Robiča ves čas pod nadzorom.
In, resno me zanima, kakšni so pogoji za službo vrhunskega športnika v vojski, ki jo očitno lahko dobijo tako eksoti tipa Robič/Stanovnik kot tudi na primer vrhunski kolesarji, ki poleg mastnih pogodb res ne potrebujejo še tiste miloščine.
U, matr, kakšna stran. Sicer je že stara 1 leto, pa bom vseen komentiral.
Mislim stran ni nič posebnega, ampak, da se najde tolk ljudi na kupu, ki skritizirajo Robiča, ker je pač čist normalno, da pod takimi pogoji ne boš sodeloval do konca. Po vaše bi se morali Slovenci pustit pometat, in priznat poraz, če se nam pač ne rata držat pravil, katerih se sicer nihče ne drži, ampak pravi organizator, da bi se jih mi morali. In, seveda na tej strani ni nikomur jasno, zakaj bi se organizator šel take lumparije, kot si jih -po vaše- izmišljuje Robičeva ekipa.
P…., kje je naš ponos? Namesto, da bi se na vseh tujejezičnih forumih v slogu Hrvatov, Srbov in drugih jugo narodov kregali, why the f… are you screwing us, se doma dol tolčemo v slovenščini, posipamo s pepelom in govorimo: Krivi smo. Sram nas je, da smo taki. Nismo vredni, da se nas obravnava tako kot druge.
Pojdite nekam vsi skup, sam ne na Robičevo spletno stran, prosim.
Miha – kje je pa tvoj ponos? Na kaj si ponosen?
Na to da sem Slovenc zmeraj manj, ker iz tega izvira en kup enih bolečin.
Morda je res, da se Robič preveč smili samemu sebi in pomiluje. Me pa moti, da se je našlo veliko več rojakov, ki so ga spljuvali zaradi odstopa, kot takih, ki bi potegnili z njim.
@miha:
To je bilo lani.
Letos je spet car.
Kar potolaži se.