Brez skrbi, ne bom začel razlagati kaj to je, in čemu služi, čeravno tudi to ne bi škodilo. Če pa koga zanimajo zadnji trendi na tem področju pa si to lahko mirno prebere v zadnji številki (4/2009) ŽiT – revija Življenje in tehnika (wikipedija stran). Članek se mi zdi zanimiv predvsem zaradi tega, ker nas spomni, kako navkljub vsemu razvoju znanosti in tehnike zelo malo vemo o človeškem telesu.

Biologi so namreč pred časom sklepali, da imajo kompleksnejši organizmi, recimo človek, precej več genov kot manj razviti, recimo črvi. Pa vendarle zadnje čase raziskave kažejo, da je število genov zelo podobno. 20.000 proti 25.000. Skratka 20-25% več genov, za koliko kompleksnejši organizem?

In če so pri takšnih zadevah falili, kje vse so še falili? In primeri, kot so prašičja nova gripa, kjer se je dvignilo veliko dima, tudi v strokovnih krogih, pa je potem vse zvodenelo, to le potrjujejo. Človek je še vedno povsem nebogljen pred naravo. Sicer vsake toliko časa izvemo kaj novega, ravno toliko da nam zraste greben in samozavest, do naslednjega trenutka, ko nam narava spet sporoči, kako neskončno majhni in nepomembni smo.

No, odgovor se skriva v dodatnih RNK, ki sicer so v genomu, niso pa v genih, so ugotovili sedaj. In če imajo RNK takšno moč, da iz opice naredijo človeka (kar je skoraj takšen uspeh kot alkohol, ki iz človeka naredi opico), je samo korak še daleč spoznanje, da so RNK obljubljena dežela za lovce na protivirusna zdravila. Precej težje je namreč narediti lovilce za nek virus specifičnih beljakovin, kot lovilce za ta virus specifičnih RNK. Sploh, ker so RNK že po definiciji pripravljene na to, da se nekam prilepijo, na mesto, ki ima kompatibilno strukturo. Farmacevti morajo tako samo pripraviti ustrezno oblikovano mesto, kamor se prilepijo specifične RNK, ki se s tem deaktivirajo, in virus gre po gobe.

RNK seveda ni ena sama. Imamo vsaj tRNK, mRNK, rRNK, siRNK, miRNK, piRNK, ncRNK, snRNK, snoRNK itd… siRNK se recimo pri rastlinah uporabljajo za obrambo proti virusom. Morda je to odgovor na vprašanje, zakaj do sedaj še niste sišali da bi kakšna domača roža ob močnejšem prehladu kašljala.

Ok, čisto tako enostavno ni, pa tudi moja razlaga je pač amaterski povzetek poljudnega članka iz ŽiTa, se pravi bi se kakšen mikrobiolog ali bog ne daj genetik, nad tem zapisom le zgroženo spraševal, le kako je dandanes kar vsakemu dovoljeno pisati o teh posvečenih temah, ki usmerjajo razvoj celotne človeške populacije. Zato naj še enkrat ponovim poziv k rednemu branju ŽiT – revija Življenje in tehnika, da ne bste pač nasedali vsakemu blogerju, ki se spušča na neko (naravoslovno) področje.

PS: To ni reklama za ŽiT – revija Življenje in tehnika. Čeravno jo toplo priporočam.