Medalje na olimpijskih igrah – interaktivna predstavitev
Ena zanimiva interaktivna predstavitev medalj na olimpijskih igrah.
Entries Tagged as ''
Gorsko kolesarstvo na OI
Za razliko od klasičnega cestnega kolesarstva je gorsko kolesarstvo povsem individualni šport. Pri cestni preiskušnji se veliko taktizira, sploh je pa to ekipni šport. Res da ne na olimpijskih igrah, je pa recimo na Tour de France.
Gorsko kolesarstvo je pa čisti individualizem, kjer se kolesar spopada predvsem s samim seboj in naravo. In pa spremembami dinamike. Ne vem kateri šport je primerljivo dinamičen. Ok, pri recimo ekipnih športih z žogo, smo priča podobnim dinamikam, kjer se tempo neprestano spreminja. Ampak od individualnih mi pa noben ne pade na pamet.
Ekstremni vzponi, kjer ali pritisneš do konca ali pa sestopiš, se spremeni v ekstremni spust, kjer brez popolne koncentracije pač odletič čez balanco, kot se je meni zgodilo na letošnjem Grosupeljskem maratonu. Če sem prav videl so imeli le na dveh mestih možnost malce spustiti balanco in kaj popiti.
Za razliko od Atenskega se mi zdi da so tega lahko prevozili praktično vsi. Na Atenskem so imeli mesto, kjer je le prvi ali drugi prišel čez brez sestopa, ostali so pa praktično v vsakem krogu razjahali. Če gre za biciklizem je prav da se biciklira in ne teče :-))) Sploh v kolesarskih čevljih.
Tehnično je morda zanimivo, da imajo bicikli le spredaj vzmetenje, kar je sicer jasno, saj vsaka vzmet, sploh pa zadnja, porablja energijo. Da bi med vožnjo nastalvjali vzmetenje, ga bokirali, pa letos nisem opazil. Morda je tehnika toliko napredovala, da to več ni potrebno :-)) Ali pa so enostavno ugotovili da prednost, ki ga to prinaša ne odtehta dodatnega, predvsem miselnega, napora.
V Atenah se mi zdi da je par tehmovalcev imelo mono vilico na prvem kolesu. Se pravi da je kolo pritrjeno le na eni strani. Na Pekingških OI takšnega nisem opazil.
Zmagala sta Francoza, nato pa sta sledila dva Švicarja. Alpe RULES!
Blaža Klemenčič, ki je zastopala Slovenijo pa se letos žal ni izkazala. Bila je ujeta za krog, kar v tem športu pomeni da lahko odideš na počitek :-))
PS: Vsekakor eden pravih olimpijskh športov!
Črna lista ali linč?
Predvolilno dogajanje nekako sili predsednika vlade, da napake, ki so se pojavile, nekako ne ignorira. V to ga silijo predvsem mediji, ki pač potrebujejo strelivo za polnjenje svojega prostora, naj si bo na papirju ali pa ekranu. In neposredno pred volitvami, se problemov pač ne da reševati z razmislekom in previdno. Volilci pričakujejo akcijo.
Pa vendarle je ena glavnih pridbitev demokracije, vladavine ljudstva, spoštovanje postavljenih si postopkov. Javnost je nagnjena k hitrim odločitvam. V primerih, ki zelo razburijo javnost, se kaj hitro znajdemo na robu linča. Ljudje enostavno ne razumejo kako je lahko pravica tako neučinkovita. Pa to sploh ni nujno res, res pa je da je počasna. In ravno ta sposobnost upora napram lastnim čustvom, ki bi sicer privedla do linča, dela človeka humanega in ga loči od živali.
In v tem internem boju, demokracije napram lačnemu tropu, ki si želi krvi, izgleda da predsednik vlade izgublja boj samega s sabo. Dobrega z zlim. In skupaj z njim bomo izgubli vsi. Slovenija s vstopomv v EU pač ni več sama pod soncem, ampak je nad njo še EU.
Da bi lahko SCT izločili iz sodelovanja na javnih razpisih, kjer SCT baje pridobi 90% prihodkov, mu je najprej potrebno dokazati krivdo na sodišču. Ali vsaj kakšni vladni agenciji. Ampak ta boj ne b lahek. V gradbeništvu so namreč procesi na papirju zelo vredu. Pri gradnjah obstaja “neodvisni” nadzor. In obsodba SCTja ne bo možna brez obsodbe soodgovornega nadzornika. Dodatno se pa v pogodbah nahajajo še klavzule, ki naročniku omogočajo spremljanje in nadzor. Klavzule same so zelo dobronamerne in koristne, žal se pa ne izvajajo. S tem pa se močno zmanjša možnost dokazovanja krivde izvajalca, ker je krog vpletenih čedalje večji in čedalje bližje političnim akterjem.
Zato je čisto možen razplet, da bo vlada poiskala kakšno bljižnico. Recimo izumila neko novo črno listo, na katero bo lahko “srečneže” dodajala kakšna vladna agencija, v razpisih pa bodo dodali pogoj ne nahajanja na te listi.
Mala malica za evropsko sodišče. Subjektivno odločanje lahko obstaja na zasebnem področju, na javnem pač ne. In uvrstitev na neko listo, ki ti povzroča poslovno škodo, objektivnih meril za to pa ni, je v naprej obsojeno na nauspeh. Žal pa ne tudi na neuspeh na volitvah.
Če bo Janša res izgubil boj samega s seboj, in se odločil za linč SCTja, bo verjento zmagal na volitvah. Davkoplačevalce pa nas bo ta zmaga drago stala.
Težava v katere smo zapadli, nima enostavne reštve. V bistvu rešitev je enostavna, državni uslužbenci in nadzorniki naj začnejo delati tako kot je potrebno, in problema ne bo več. Ampak enostavne rešitve so pogosto tudi najtežje. Kako lahko pričakujemo od tisth, ki se do malice pripravljajo na malico, po malici pa le to prebavljajo, da bodo preklopili v “working” mode? Ne moremo. Ko otroka enkrat razvadiš, je razvajen. Sprememba tega pa zahteva evolucionarne spremembe. Int ako je tudi v naši politiki.
Žal pa na teh volitvah tega ne bo. Na voljo bodo spet sami preverjeni in izkušeni kadri. Kadri z izkušnjami kako nič ne spremeniti.
PS: Pred leti sem kar precej delal z uslužbenci v javni upravi. In spoznal sem jih par, ki delajo res dobro. Bi rekel da nekako 20% pa res dela dobro. Ampak težko nadoknadijo ostalih 80%, čeravno jim to včasih tudi uspe. Čestitke tem izjemnim posameznikom in hvala ker delajo v javno dobro.
Komentiranje v wordpressu
Sploh nisem opazil da moram komentarjev WP pregledati in potrditi :-((( In tako pač niso bili objavljeni, par sem jih pa po pomoti pobrisal.
No sedaj bom bolj pridno moderiral, če pa ima kdo nasvet za kakšen plugin pa vljudno vabljen.
Štorklja na dimniku
Srečal sem jo zadnjič sredi Trzina. Slikano z mobilnikom, zato je kvaiteta boj švoh. Ni se pustila motiti.
Stranke podpirajo nižanje davkov in enotno davčno stopnjo
Libertarec ugotavlja, da stranke, ki so krive, da smo najbolj obdavčeni na svetu, se sedaj v predvolilnem boju zavzemajo za nižanje davkov.
Anketa Financ pa je pokazala, kot pojasnjuje priznan slovenski ekonomist dr. Janez Šušteršič, da večina strank podpira sorazmerno obdavčitev. Že naslov njegovega prispevka je zgovoren, Večina strank načelno za enotno davčno stopnjo, priporočam.
Površno gledano se tega lahko le veselimo. Ampak v resnici pa ne vem, ali naj se smejem ali jokam. Zakaj? Še par mesecev nazaj, je večina ob omembi enotne davčne stopnje se obnašala, kot da bi zagledali vampirja. Enotna davčna stopnja je sinonim za sistem, ki podpira bogataše in jemlje revnim. No ja, obstaja pa še en razlog za solze. Morda pa naši politiki enostavno ne razumejo da je sorazmerno obdavčenje pomeni enotno davčno stopnjo. Morda so ves čas enotno davčno stopnjo razumeli kot obdavčenje v enakem znesku. Se pravi da vsak plača recimo 200 EUR davka, ne glede na to koliko zasluži. In če so res tako neumni, potem nam ostane le še jok.
Morda pa vseeno to vse skupaj kaže na to, da se dobre ideje, in enotna davčna stopnja to je, počasi primejo. Ljudje smo ponavadi proti spremembam. Kar spomnimo se ukinitve kajenja v lokalih, pa ukinitev utripajoče zelene luči na semaforjih, ipd… Koliko hrupa za prazen nič. In morda je enako bilo tudi pri enotni davčni stopnji.
Da pa ne bi bili preveliki optimisti, se je potrebno spomniti, da je Janša prejšnje volitve dobil, ker je obetal spremembe. Ki pa jih ni izvedel. Čemu bi optimistično pričakovali da jih bo izvedel po teh volitvah. In ali ni še manj verjento, da bi jih izvedel Pahor. Sploh, če se pogleda njegovo kandidatno listo.
Danes sicer en bi preveč razlagal, zakaj je enotna davčna stopnja odlična izbira za Slovenijo. Morda le v razmislek. Ali je dobro ali slabo, da imamo čim več dobro plačanih ljudi? Kdo se lažje pogaja za visoko plačo, dobro plačan inženir ali slabo plačan fizični delavec? Odgovori bodo obrazloženi v kakšnem od prihodnjih prispevkov. Zato se ne pozabite poRSSjati.
Running sushi in wok v Ljubljani
Danes sem se oglasil v Ljubljanski Supernovi kjer sem pred časom videl da imajo Running sushi in wok bar. Usedeš se za mizo mimo katere se na dveh tekočih trakovih peljejo krožnički z raznimi jedmi. In si pač postrežeš kar ti paše. Zgornji tekoči trak je ogrevan, spodnji pa hlajen.
In kakor že ime pove se mimo vozijo sushiji, pa razne kitajske zadeve kot so pečena raca, ocvrto sadje, pekoče zelje, sojini kalčki, škampi, pečeni rezanci in kar je še podobnih prigrizkov.
[kaltura-widget wid="n1ua790cyk" width="410" height="364" /]
Kako jedi tečejo mimo, si lahko ogledaš na videu. Posneto z mobilnikom, zato je kvaliteta pač takšan kot je.
Seveda se ob takšni psorežbi, ki je verjento iz stroškovnega vidika kar ugodna, poraja kup vprašanj. Kako obračunavajo koliko kdo poje, in kako poskrbijo za polnjenje tekočega traku. Ok, naj kar takoj ugotovim, da zelo verjento sploh nič ne komplicirajo. Pri obračunavanju so lepo prešaltali na metodo “all-you-can-eat”. Polnjenje tekočega traku pa gre verjetno bolj poobčutku kuharja, kot da bi kaj veliko komplicirali.
Ampak poklicna deformacija, mi pač ne dovoljuje, da ne bi pomislil na še kakšno možnost. Še najbolj simpl bi bila, da bi bili krožnički označeni s črtno kodo ali rf čipom. Nato pa vse skupaj prepustiš računalniku. Ker bi na krožničke nalagali po navodilih računalnika, bi tako vedeli v vsakem trenutku kaj se na katerem krožničku nahaja. Sedaj je treba samo ob mizah namestiti senzorje, ki zabeležijo prevzet krožnik. Pri črtni kodi, bi bilo to malce problematično, ker bi se lahko goljufalo, pri rf-ju pa bi to lahko zelo lepo potekalo. Če pa pozabimo na obračunavanje, bi pa z črtno kodo komot sledili porabljenim jedem, saj se vsak krog vsi zapeljejo mimo enega mesta, kjer bi jih pač sledili, ali so še gor ali ne.
Seveda to lahko dodatno razdelamo s sistemom avtomatskega odstranjevanja prestarih jedi. Če se neka račka že dve uri pelje okrog, orda ni več primerna za zaužitje, in bi jo sistem lahko odstranil. Računalniška podpora bi tudi poskrbela za pravilno načrtovanje, saj bi lahko na osnovi statistike porabe določenih jedi v posameznem intervalu dneva, v naprej poskrbela za pripravo ustreznih količin posamezne hrane. Itd…
Ampak verjento si vsi želimo, da se v našem baru bolj spoznajo na kuho kot na informatiko. Mar ne?
T-2 vs Mobitel
Nekako vsak mesec dobim račun za T-2 in Mobitel storitve.
Ta mesec je zmagal Mobitel z 60,48 EUR proti 52,95 EUR.
Vse lepo in prav ampak pri Mobitelu imam en naročniški paket, pri T-2ju pa:
1. Internet 5/5
2. 2x stacionarni telefon
3. 1x mobilni telefon
4. 1x IPTV s standardnim paketom
No, mislim da ko se mi izteže vezava pri Mobitelu da bom lepo preklopil še preostalega na T-2.
Mobitel kot osebni trener
Že dalj časa je jasno, da bodo mobilni telefoni počasi migriral v smer univerzalne prenosne elektronske naprave, kjer samo telefoniranje ne bo nič drugega kot ena od funkcij, morda niti ne najpomembnejša. Začelo se je s sposobnosti povezovanja na splet, raznimi pomožnimi programčki, pa fotoaparatom, GPSom, itd..
Samsung SGH-F110 pa pr Mobitelu reklamirajo kot trening partner, ki vas usmerja z govornimi ukazi, meri srčni utrip, šteje korake in porabljene kalorije, meri razdaljo in še veliko več. Poskrbi pa tudi za glasbeno spremljavo pri treningu.
No, jaz bom kar lepo ostali pri moji Nokia navigator 6110.
Solidarnost po Pahorjevo
“Olajšali bomo življenje tistim manj premožnim in ga otežili bogatejšim. Ker verjamemo v solidanrost”. Pahor v dvoboju z Janšo v Tarči.
MY ASS dragi Borut Pahor.
Poglejmo kaj o solidarnosti piše SSKJ:
solidárnost -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost ◊ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega ♪
Solidarnost je vrednota. In poudarek je na prostovoljnosti. V državi, kjer so ljudje solidarni, država ne rabi prelivati sredstev med ljudmi. To čemur Pahor pravi solidarnost je čist enostavno jemanje enim, da daš drugim.
In Pahor s tem sporoča, da je ravno solidarnost tisto, v kar on ne verjame.
