Hipotekarne obveznice in finančna kriza

Že nekaj časa se okoli podijo informacije o nekakšni finančni krizi, ki se je začela v ZDA z težavami na trgu vrednostnh papirjev, ki imajo hipotekarno kritje. Zadeva morda ne bi bila toliko zanimiva za nas, če ne bi tovrstnih papirjev imela tudi recimo Banka Slovenije.

Za kaj gre? Fredie Mac piše p svojem poslu: We connect Main Street – the residential mortgage market – to Wall Street – dealers and investors – through our mortgage purchase, credit guarantee and portfolio investment activities. Podobno pa velja verjento tudi za Fannie Mae. Omenjena Mac in Mae sta od države požegnani in ustanovljeni podjetji, sicer čisto klasični delniški družbi, za katere sicer država ne jamči nič.

Kakor pa je napisano, se ukvarjata s tem da odkopujeta posojila s hipotekami, jih malce zapakirata, in prodata na finančnem trgu. Če povem bolj enostavno. Ko kupiš hišo vzameš posojlo s hipoteko na hišo. S tem si dolžan posojilodajalcu. Le ta pa ta tvoj dolg proda naprej Fredie Macu, in tako dobi denar, da ga lahko posodi novemu komitentu, in tako naprej. Fredie Mac pa recimo 1000 takšnih posojil lepo zapakira v en lep paketek, in ga proda na finančnem trgu velikim in malim investitorjem, med katerimi je tudi Banka Slovenije. Za le te, je to dobra naložba saj je pokrita s hipoteko, kar nekako pomeni veliko varnost.

S tem je za hipotekarna posojila na voljo precej več denarja, kot če bi ga dajale le banke. Kar seveda vpliva tudi na ceno in obrestno mero.

Vse lepo in prav, dokler se ne pojavi par težav. Prva recimo je, ko se začnejo posojila odobravati za 100% vrednosti nepremičnine ali pa še malce več. In če sedaj cena nepremičnine pade, se zdi stanovalcu malce neumno odplačevati recimo 100K dolga, če je bajta vredna le še 80K. Naj si jo odnesejo, jaz pa se raje preselim v sosednjo za katero pač spet vzamem hipoteko. In to neplačevanje se potem preseli po verigi navzgor, do naše ljube banke Slovenije, ki recimo potem ne dobi anuitete od kupljenih hipotekarnih obveznic.

Če pa investitorji ne dobivajo več predvidenih plačil, pa postanejo malce bolj nezaupljivi, in denar se podraži. Še več. Če se nekemu vrednostnemu papirju spremeni bonitetna ocena, se lahko banki pokvari predpisana struktura naložb, ki jo mora potem popraviti. To pa stane. In smo spet pri podražitvi denarja na trgu.

Kakšne so pa posledice višje cene denarja na trgu, pa kdaj drugič.