Hrvaška in transportna pot
Slovensko Hrvaški odnosi se rešujejo na takšen način in tako dolgo, kot bi bilo politike strah, da ko še to rešijo, ne bodo imeli več kaj delat, in bodo brezposelni. In še posebej nesposobnim politikom, so takšni problemi zelo povšeči. Zakaj bi jih potem rešili?
Ne mislim se spuščati v podrobnosti posameznih problemov, ker jih nisem preštudiral. Se mi pa v povezavi s področjem, ki ga poznam zelo dobro (dovolilnice za mednarodni prevoz stvari), poraja vprašanje, zakaj slovenski pogajalci niso nikoli izpostavili enega enostanega pravila “transportna pot za transportno pot”. Če ne da Hrvaška morskega dostopa, potem pač Slovenija ne da kopenskega. Pika.
Človek bi pričakoval, da bi glede na strateško precej ugodnejši položaj Slovenije glede cestnega prometa, bila Slovenija na precej boljšem kot Hrvaška, in vsaj napram njej ne bo imela težav z dovolilnicami. Pa temu ni tako. Hrvaške dovolilnice za slovenske prevoznike (takšne za tretje države) so kritične od kar pomnim.
Da mi je vse skupaj še bolj nerazumljivo, je potrebno ob tem povedati, da so Avstrijci kar precej omejevali Slovenijo tako z dovolilnicami, kasneje eko točkami, kot tudi recimo obdavčitvijo goriva v rezervoarju, če je le ta bil prepoln. Tudi Hrvati so si nekoč privoščili, in omejili Slovenske tovornjake, pri prehajanju njihove meje. No to so potem hitro odpravili.
Ne vem, če gre tem Slovensim pogajalcem zaupat.