Kapitalizem, socializem in vloga države

Berem o Iskraemecu in poslušam na radiju, kjer so bili še veliko bolj socialistični. Če se prav spomnim so dejali, da lastnik znova ni predstavil svojih načrtov.

Halo? Čemu bi pa lastnik bil komurkoli karkoli dolžan pojasnjevati? S svojim premoženjem lahko dela kar želi. Seveda je poslovno modro imeti zadovoljne zaposlene. Imeti v podjetju ljudi, ki delajo z veseljem, brez negotovosti, z vizijo in sledijo viziji. Dober poslovnež bo za to poskrbel. Ampak če ne, je to predvsem njegov problem.

Je pa problem naše družbe v tem, da mirno “kupimo” da je sedanji egiptovski lastnik, slab lastnik. In se ob tem malokdo vpraša, kdo je pa Iskraemeco, nekoč paradni konj elektro industrije, pripeljal do te točke. Do točke, kjer je bila prodaja v Egipt praktično edina možnost. Kjer kupcev iz razvitejših držav ni bilo.

Ja, predsednik nadzornega sveta je bil Jože Mencinger. Ekonomist. Bolje rečeno socialistični ekonomist. Kandidat za vsako funkcijo v državi. Ali je primeren za predsednika – seveda, bil bi pravi oče naroda. Primeren za guvernerja – seveda, saj je strokovnjak. Primeren za predsednika vlade – seveda strokoven, ugleden, resen.

Ne! Jože Mencinger je bil predsednik nadzornega sveta Iskraemeco. Ni znal poskrbeti niti za postavitev ustrezne uprave, niti za nadzor. In ko so se zadeve začele slabšati, je stisnil rep med noge. Ja bil je idealen kandidat, ker je zadovoljen z titulo, da bi pa kaj delal, pa je zanj preveč.

Ne glede na siceršnji Mićotov ton, vseeno predlagam da preberete njegovo oceno Mencingerjevega dela. Žal ima Mićo prav. Kar potrjuje tudi Iskraemeco zgodba. Kjer bodo pa znova najslabše odnesli prav delavci, tisti, ki si v končni fazi želijo le pošteno delati, in to tudi zmorejo. Za raziko od uglednega strokovnega profesorja.