EMA – slovenski izbor pesmi, ki nas bo zastopala na evroviziji, je za nami. Sam sem je bil deležen predvsem kot backgrounf music, vmes ko sem kucal po računalniku, ker je N. pač želela gledati. In bolnemu otroku je se pač dovoli vse vrstne neumnosti, recimo to da gleda EMO.

Prav veliko škode s tem, ker se nisem 100% posvetil EMI, seveda ni bilo. Prej bi rekel nasprotno. Med parimi nastopajočimi mi je pozornost pritegnilo le ene par, predvsem s svojo bizarnostjo, oziroma pogumom. Resnično moraš biti pogumen, da z takšnim nastopom, kot so ga iemli nekateri, nastopiš, pardon, se osmešiš, pred celotno Slovenijo. No osmešiti se??? V resnici ne. Pravijo da ni dobre ali slabe reklame. Je le reklama. In tisti, ki so prišli na EMO, že vedo zakaj so šli. Na prvem mestu verjento ravno zato, ker jih na ta način vidi veliko ljudi, da se promovirajo, predstavijo, nekateri tudi nahranijo svoj EGO.

Vprašanje, ki se mi poraja pa je, zakaj nacionalna televizija, za davkoplačevalski denar, proizvaja takšne zmazke, na katerem za povrh zmaga še bivša misica in prostočasna gradbenica. Ki se že vse od svojega miss okronanja trudi uspeti v glazbi, pa ji kaj več, kot občasno gostovanje v večernih družinskih oddajah, ki zaradi majhnosti Slovenije in s tem glasbenega potenciala, kar hrepenijo po novih gostih. Vseeno raje prvič pokažejo nekoga, čeprav je kvaliteta na psu, kot da bi še 341ič pokazali koga izmed kvalitetnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Da bi pogledali še na tuje, pa očitno ne znese. Tako v glavah, kot tudi računu.

Slovensko sodelovanje na evroviziji 2008 bo brez dvoma brez presežkov. Skozi medijsko promocijo Rebekine pesmi, se bo počasi ustvarjal vtis, da naša pesem pa ima šanse. Skozi promocijo par glasovanj, ki bodo to potrdile, se bodo pričakovanja še okrepila. Sledil pa bo hladen tuš rezultatov glasovanja. Nič novega. Že videno. Večkrat.

Pa se vrnimo nazaj k organizatorju slovenske verzije. RTVSLO. Javna skrivnost je, da je evrovizija ena velika kuhinja. Ki je sicer malce manjša, odkar večinoma potekajo glasovanja preko GSMjev, SMSjev ali navadnih telefonov, pa vseeno. In v tej kuhinji, se vsako leto pridružimo tudi vsi slovenski davkoplačevalci, ki finančno podpiramo ta, nedvomno veliki, žur. Za udeležence. Pa ne nastopajoče, ampak predstavnike televizij, ki se tam pač srečujejo, in le domišljija nam lahko pomaga razumeti, zakaj je Miša potem vsako leto, kljub neuspehom, tako nasmejana. Ona že ve.

In zakaj se naša draga, predraga, javna televizija tako dobro razume v teh vodah? Ker je mutivodenje peč njeno običajno okolje. Njeno naravno stanje. Doklej še?

Prav zanimivo bi bilo videti, kaj bi iz EME naredila POP TV. Spomnimo se recimo izbora miss Slovenije. Dokler je bil na RTV SLO, je bil an las podoben sedanji EMI. Nekaj negledljivega pač. Ko se je preselilo na POP TV, pa je postal šov. Šov, ki zabava. Kar je tudi njegov glavni namen. vseh tovrstnih zadev. Da se izbere zmagovalca, ki gre potem predstavljati Slovenijo na planetarni nivo, je bolj sekundarnega pomena. Kar pa na RTV SLO pozabljajo. Ker lahko. Ker so plačani, glede na to koliko potrošijo, ne koliko zaslužijo.