Blog

Pri blogih je že tako, da se baje ne splača pisati, če nihče ne bere.

Pa baje je še ena druga resnica. Da bloge berejo le blogerji.

Resnica je pa še ena. Največja zmaga je, če ljudje mislijo, da je to kar so napisali prebral cel planet. Zato bi bila zmagovalna televizija, ki bi omogočala to, da lahko čist vsak preko televizije sporoči to, kar mu leži na duši, in bi to seveda na televiziji videl. On sam. In se tega ne bi zavedal. In živel v prepričanju,d a sedaj je pa res celemu svetu sporočil kar se za gre.

No, seveda si domišljam, da sem sam drugačen. Da jaz pa ne mislim tko. Ej! Res ne mislim. Zato bodo na mojem blogu redko slike. In ne bo linkov na druge bloge. In ne bo oblike, razen takšne default. Ker pišem za sebe. V bistvu pišem zato da vadim. Pisati. S tem pa sporočati svoje misli. Če bo kdaj potrebno, in vedno tudi je, to veščino uporabiti še kje drugje. Kajti sposobnost pisanja in pa govora, je malce resda prirojena. Še bolj pa gre za vajo. In vajo v pisanju, in vadenje skozi branje.

Ej, ni treba brati. Saj tudi sam ne bom. Ker mi gre pač za pisanje.

Sicer pa imam en blog že kar veliko let. Sem pač beležil kako sem bicikel fural. Zato, da sem lahko čez leto ocenil ali se mi je nakup splačal. Ja, pisal sem za sebe. Tudi tisto.